Muzejske dragocenosti: staro kolo

MGML: Dovršenost in starost uvrščata kolo in os v vrh svetovne dediščine.

Objavljeno
20. avgust 2015 12.46
J. Š. A., kultura
J. Š. A., kultura

V MGML (Muzej in galerije mesta Ljubljana) so ponosni na kolo, ki so ga odkrili leta 2002 in ga hranijo v muzeju. Ekipo­ Inštituta za arheologijo ZRC SAZU pod vodstvom dr. Antona Veluščka je v enem od drenažnih jarkov na lokaciji Stare­ gmajne pri Vrhniki čakalo presenečenje.

Poleg bogatih najdb in dveh čolnov – drevakov – so na dnu jarka naleteli na ostanke lesenega kolesa, ki je bilo zaradi predhodnega poglabljanja jarka z gradbenimi stroji že delno poškodovano. Na mestu najdbe so razširili jarek in naleteli še na os, ki se je snela s kolesa. Kolo z osjo je po mnenju strokovnjakov pripadalo dvokolesnemu vozu – cizi.

Kolo je sestavljeno iz dveh jesenovih plošč, ki sta bili spojeni s štirimi hrastovimi zagozdami in ima na sredini pravokotno odprtino, kamor je bila nasajena os. V premeru meri 72 centimetrov, debelo je približno pet centimetrov. Dendrokronološke raziskave so pokazale, da je bilo deblo jesena, iz katerega sta izdelani plošči, v premeru debelo vsaj 40 centimetrov, drevo pa je bilo staro okoli osemdeset let.

Izbor lesa ni bil naključen, saj je jesen žilav in trden les, ki je rasel v okolici kolišč. Poleg tega lahko doseže dimenzijo, ki je potrebna za velike deske brez grč. Os je izdelana iz enega kosa hrastovega lesa in meri 124 centimetrov. Konec osi je pravokotne oblike in nalega v odprtino kolesa. Os je bila pritrjena na kolesi s hrastovimi zagozdami, kar pomeni, da se je pri premikanju vrtela s kolesoma. Podobna kolesa so poznana s hribovitih predelov Švice in jugozahodne Nemčije.

Kolo z osjo je datirano s pomočjo stratigrafskih podatkov, dendrokronoloških raziskav in radiokarbonske metode. Staro je okoli 5200 let in je sočasno z naselbino Stare gmajne, v kateri je bilo odkrito. Radiokarbonsko datiranje so izvedli v laboratoriju Vera (Vienna Environmental Research Accelerator) na Dunaju.

To je izjemna dediščina, ker kolo preseneča z natančno in domišljeno izdelavo. Upoštevanje krčenja in raztezanja lesa, način pritrjevanja in spajanja ter drugi detajli kažejo na spretnega mojstra in poznavalca lesnih vrst. Tehnološka dovršenost in starost uvrščata to kolo in os v vrh svetovne kulturne dediščine.