Tiskane izdaje
Danska prestolnica je bogatejša za spomenik, ki se je v podobo mesta vpisal s pridevnikom prvi. Namreč kot prvi spomenik temnopolti ženski. Posvečen je Mary Thomas, katere zgodba obuja zgodovino danskega kolonializma in razmer na karibskem otoku St. Croix.
Otok St. Croix je danes del Deviških otokov, v 19. stoletju pa je bil čezoceanska posest Skandinavcev, del Danske Zahodne Indije (Dansk Vestindien); njeno gospodarstvo je stoletja temeljilo na suženjstvu.
Okoli leta 1848 rojena Mary Thomas je bila po rodu iz Antigve, na St. Croix pa je v 60. letih 19. stoletja prišla kot plantažna delavka. V zgodovino otoka se je zapisala v prelomnem letu 1878, letu upora plantažnih delavcev, ki se je v dansko zgodovino zapisal kot največji.
Kraljica Mary
V Danski Zahodni Indiji so suženjstvo odpravili leta 1848, a ga je že leto zatem nadomestil zakon, ki je določal fiksno plačilo in delovne razmere na plantažah, hkrati pa prepovedal pogajanja za izboljšanje obojega. Življenje delavcev je postalo pogosto celo neznosnejše od tistega v času suženjstva, ko so imeli zagotovljene vsaj hrano, oblačila in streho nad glavo.
Plantaže in otoke so začeli zapuščati, na kar je danska oblast odgovorila z uvedbo novih omejitev. Za odhod je zahtevala zdravstvene certifikate in uvedla nove cene potnih listov, ko je jeseni leta 1878 zatrla zahteve delavcev po višjem plačilu in uvedla nove restrikcije pri selitvah, pa je izbruhnil upor, ki še danes velja za najobsežnejši upor delavcev v zgodovini Danske.
Med njim so uporniki požgali več kot 50 plantaž in del mesta Christiansted, Mary Thomas, ki je postala ena vodij tega revolta, pa se je v njegovo zgodovino vpisala kot »kraljica Mary«. Za voditeljico so jo, podobno kot še dve delavki, »kraljico Agnes« in »kraljico Matildo«, izbrali plantažni delavci, med uporom pa so imele vse tri funkcijo tudi pri ritualih in slavnostih, ki so bili njegov del.
Foto: AP Pictures
Kazen za upor: dosmrtna ječa
Revolt je bil seveda zadušen, tako kot drugi njegovi voditelji pa je tudi Thomasova pristala na sodišču. Najprej so jo zaradi požigov in kraje obsodili na smrt, zatem pa kazen spremenili v dosmrtni zapor. Ne le v domačem okolju; leta 1882 so jo premestili v zapor v Københavnu, a po petih letih znova vrnili v Christiansted. Umrla je leta 1905, v izročilu domačega okolja ima še danes skoraj mitski status.
Dobro stoletje po smrti je znova v danski prestolnici. Njen skoraj sedem metrov visok spomenik sta ustvarili kiparka La Vaughn Belle z Deviških otokov in njena danska kolegica Jeannette Ehlers, portretiranki pa sta dejansko nadeli nekaj kraljevskega blišča.
Bronasta Mary Thomas sedi na prestolu, namesto žezla pa v rokah drži atributa, s katerima jo je že leta 1888 v knjigi Zapisi iz Danske Zahodne Indije predstavil britanski pisec Charles E. Taylor. Tako kot na ilustraciji v tej knjigi tudi na spomeniku v eni roki drži baklo, namenjeno požigom, v drugi pa mačeto, orodje za delo na plantažah sladkornega trsa.
Danske plantaže so sicer po aboliciji suženjstva doživele skorajda polom in danski parlament je že leta 1852 obravnaval prodajo karibske kolonije. Naposled so St. Croix skupaj z otokoma St. Thomas in St. John med prvo svetovno vojno, leta 1916, za tedanjih 25 milijonov ameriških dolarjev v zlatu prodali Američanom. Otoki so še danes odvisno ozemlje Združenih držav Amerike.
