Nagrajenci Prešernovega sklada; od glasbenika do arhitektov

Za umetniške dosežke zadnjih dveh let jih bodo prejeli Boštjan Gombač, Mojca Kumerdej, Tomaž Lavrič, Mitja Vrhovnik-Smrekar, Nina Šenk, arhitekti Krušec.

Objavljeno
17. januar 2017 16.20
Slovenija.Ljubljana.29.07.2011 Mojca Kumerdej.Foto:Matej Druznik/DELO
Boštjan Gombač, glasbenik

Leta 1978 rojeni klarinetist velja za največjega slovenskega glasbenega multipraktika, saj ga ni inštrumenta ali predmeta, iz katerega ne bi znal izvleči smiselnih in zabavnih tonov. V skrajnem primeru zaigra kar nase, za to pa najraje uporabi kar svojo glavo. Sicer pa je glasbi zapisan vse življenje, saj je kariero začel že s šestimi leti v otroškem zboru RTV, tam je ostal štiri leta, nato pa še štiri v mladinskem. Iz klarineta je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Gombač velja za enega najaktivnejših in najbolj predanih slovenskih glasbenikov. Bil je član številnih zasedb, med katerimi so Terrafolk, Los Hermanos Muy Simpaticos in Katalena, ter rado viden gost na živih nastopih številnih drugih. Poleg izvrstnega obvladanja še drugih različnih inštrumentov, še posebej kositrnih piščali in žage, premore obilo odrskega humorja, ki magično privlači pozornost. Bil je tudi izvrsten v obeh delih glasbeno-gledališke predstave Patty Diphusa. Z. M.

 

Mojca Kumerdej, pisateljica

Obsežen roman Kronosova žetev, ki je lani izšel pri založbi Beletrina, predstavlja vrh dosedanjega pisateljičinega ustvarjanja. Po intrigantnem prvencu Krst nad Triglavom (2001) je ob zbirkah kratkih zgodb Fragma (2003) in Temna snov (2011) to njen drugi roman in doslej njena najbolj suvereno izpisana prozna knjiga.

Zgodba, katere struktura ter jezikovno in idejno ogrodje sta izrazito sodobna, je umeščena v oddaljen, a za našo zgodovino zelo pomemben čas reformacije in protireformacije na območju današnje Slovenije, ki je do sedaj redko našel umetniško relevanten odmev v slovenski literaturi. Opisuje središčni verski, s tem pa seveda za tisti čas tudi politični konflikt med protestantskimi deželnimi stanovi in katoliško usmerjeno habsburško monarhijo na območju notranje­avstrijskih dežel. Ž. L.

 

Tomaž Lavrič, stripovski avtor in karikaturist

Ob odločitvi za podelitev nagrade Prešernovega sklada Tomažu Lavriču bodo organizatorji najverjetneje – tako kot ob predlanski podelitvi nagrade slikarju Marku Jakšetu – prihranili nekaj žemljic ob pogostitvi. Lavrič, emblem tukajšnjega sodobnega stripa, karikature in tednika Mladina, ki tradicionalno velja za mojstra najrazličnejših risarskih in narativnih strategij stripa, namreč ni ljubitelj odrov, na katere je potrebno priti po nagrade. Ni ga bilo, ko mu je predlani predsednik Pahor podelil medaljo za zasluge, ni ga bilo na odprtje študijske razstave Čarobni jezik stripa, ki mu jo je malo zatem v Cankarjevem domu postavil dr. Jure Mikuž. Priljubljen Lavričev oder je drugačen: bel risarski papir, na katerega že desetletja in desetletja postavlja svoje protagoniste. Ta izvrstni vizualni kronist slovenske realnosti je doslej objavil nad 30 stripovskih albumov, maratonsko Diarejo pa riše od leta 1988. V. U.

 

Mitja Vrhovnik-Smrekar, skladatelj

Poklicni skladatelj od leta 1989 najpogosteje sklada glasbo za gledališke predstave in filme. S svojimi melodijami, ki sledijo predvsem popkulturnim vzorcem, je novo dimenzijo dal več kot 70-im gledališkim predstavam ter zvočno obarval več kot deset slovenskih filmov. Najpogosteje sodeluje z gledališkima režiserjema kot sta Ivica Buljanom in Matejo Koležnik ter gledališči Drama SNG Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, Miniteater Ljubljana in Gledališče ITD Zagreb. Je tudi avtor glasbe za odmevne slovenske filme Gremo mi po svoje, Distorzija, Kakor v nebesih, tako na zemlji, Na planincah, Pesnikov portret z dvojnikom, Vladimir, Sladke sanje, Jebiga, Pirandello, Pet majskih dni, Ekspres, Ekspres in Ko zaprem oči. Spisal je tudi nekaj komornih del. Kot tolkalist soustvarja v zasedbi Bossa de Novo, ki v osveženi bossa novi z dodatkom jazza podaja tako brazilsko kot slovensko in drugo glasbeno izročilo. Z. M.


Nina Šenk, skladateljica

Nina Šenk sodi k mlajši generaciji slovenskih skladateljev, ki je že dosegla pomemben mednarodni prodor. V petnajstih letih komponiranja je ustvarila impresiven glasbeni opus, ki obsega na desetine skladb, ki so jih izvedli na najpomembnejših festivalih doma in v tujini, denimo na festivalu v Salzburgu, na Kasseler Musiktage, Varšavski jeseni, Zagrebškem bienalu, festivalu Slowind in slovenski glasbenih dnevih.

Avtorico, ki je se je šolala pri Pavlu Mihelčiču na Glasbeni akademiji v Ljubljani, izobraževanje pa nadaljevala v Nemčiji – najprej pri Lotharju Voigtländerju, kasneje pa pri Matthiasu Pintscherju –, pri delu navdihujejo literna dela, je pred časom povedala v pogovoru za Delo. O kvaliteti njenih del pričajo tako številne nagrade, ki jih je prejela doma in v tujini, kot tudi to, da njena dela izvajajo priznani orkestri ter ansambli, od slovenskega filharmoničnega filharmoničnega orkestra do berlinskih in newyorških filharmonikov, pihalnega kvinteta Slowind in številni drugi. J. K.

 

Lena Krušec, Tomaž Krušec, 
Vid Kurinčič, arhitekti

Njihov projekt za upravno stavbo Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju je 2012 zmagal na vabljenem natečaju in je bil lani realiziran. Stavba je v prostor postavljena kot avtonomen volumen, katerega belina jasno riše mejo med stoletnim delom narave in kreacijo človeških rok. Njen bistven element je odprtost pogledov proti okoliški krajini. Uokvirjanje pogledov je tudi razlog za rahlo razprto tlorisno geometrijo stavbe. Vsako nadstropje je v tlorisu oblikovano v obliki črke U, pri čemer se pritličje odpira proti kozolcem in športnim igriščem, medtem ko so iz notranjosti pogledi usmerjeni proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Središče rotacije je okrogel steklen atrij, ki mu dominirajo tri sadna drevesa. Okrogel atrij je tudi glavna ambientalna zanimivost pri vstopu v objekt.Stavba je organizirana kot neke vrste opazovalnica narave, saj so vse pisarne nameščene po njenem obodu, tako da imajo uporabniki prek zasteklene fasade kar se da neposreden stik z naravo. J. G.