Nagrajeni restavratorji

Nagrado Mirka Šubica so podelili Miladi Makuc Semion za življenjsko delo.

Objavljeno
23. november 2015 15.07
uho*restvratorja
J. Š. A.
J. Š. A.

Društvo restavratorjev Slovenije (DRS) je nagrado ustanovilo leta 2008, da bi konservatorsko-restavratorsko stroko še bolj predstavili javnosti in da bi za izjemne dosežke na strokovnem področju v konservatorsko-restavratorski stroki nagradili strokovnjake, ki pomagajo skrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Poleg nagrade za življenjsko delo podeljuje društvo tudi priznanja Mirka Šubica za enkratne izjemne dosežke in prispevke pri ohranjanju kulturne dediščine ter predstavljanju in popularizaciji konservatorsko-restavratorske stroke na Slovenskem in v tujini in častno članstvo v DRS.

Komisija za nagrade in priznanja Mirka Šubica pri (DRS) je delovala v sestavi: dr. Gojka Pajagič Bregar (predsednica komisije), dr. Jedert Vodopivec Tomažič, Andrej Hirci, Drago Štimec, Blanka Avguštin Florjanovič, Jože Drešar, Marjanca Ambrožič Jeglič, Emina Frljak Gašparović in Lucija Močnik Ramovš. Nagrado Mirka Šubica so podelili Miladi Makuc Semion za življenjsko delo − za dosežke pri raziskovanju, konserviranju-restavriranju in pedagoškem delu na področju lesene polikromirane plastike.

Akademska kiparka, konservatorsko-restavratorska svetovalka in izredna profesorica Miladi Makuc Semion je v svet konservatorstva-restavratorstva vstopila že pred 34 leti, ko se je leta 1981 vpisala na podiplomski študij konservatorstva in restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Zelo kmalu, že leta 1982, se je zaposlila v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Sprva kot sodelavka, od leta 1991 do 1993 pa kot vodja oddelka za polikromirano plastiko je izvedla vrsto konservatorsko-restavratorskih posegov na gotski leseni plastiki iz Goriškega muzeja v Kromberku in z gradu Turjak ter na vrsti oltarjev v številnih cerkvah po Sloveniji, med katerimi izstopajo rešitve na oltarju sv. Petra iz župne cerkve svetega Petra v Komendi.

Leta 1993 je prevzela mesto prve in edine konservatorke-restavratorke za leseno polikromirano plastiko v Narodni galeriji v Ljubljani, od leta 1995 do 2000 pa je bila tam tudi vodja oddelka. V tem obdobju njenega delovanja se je v Narodni galeriji zvrstila vrsta pomembnih razstavnih projektov, pri katerih je imela Miladi Makuc Semion zelo pomembno vlogo.

Poleg reševanja in vzdrževanja umetnin iz Stalne zbirke slovenske umetnosti v Narodni galeriji so bili zelo zahtevni postopki izvedeni na umetninah, vključenih v projekte Kiparstvo okoli leta 1900, Gotika v Sloveniji in monografske razstave slikarjev ali kiparjev Valentina Metzingerja, Mojstra HGG in Ivana Napotnika, če naštejemo le najodmevnejše. Že samo v okviru teh projektov je šlo skozi njene roke več kot 50 umetnin, od katerih jih precej spada med vrhunske umetnostne dosežke pri nas.

Leta 2002 je bila Miladi Makuc Semion povabljena k sodelovanju pri širitvi in posodabljanju Oddelka za restavratorstvo na ALUO UL, kjer je najprej prevzela mesto docentke in kmalu zatem profesorice za vse predmete, povezane s konserviranjem in restavriranjem lesene polikromirane plastike. V letih 2006 in 2007 je bila predstojnica oddelka za restavriranje, v letih 2007 do 2009 pa prodekanja za gospodarske zadeve.

Priznanja Mirka Šubica

Priznanja so dobili oddelek za kamen in štukaturo Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije za izjemno uspešno izvedbo konservatorsko-restavratorskih del na izvirnikih in za izdelavo kopij kipov Lojzeta Dolinarja na stavbi Delavske zbornice v Ljubljani; Boštjan Roškar za dragocen prispevek k ohranjanju pohištvene dediščine na Slovenskem; Tina Buh za uvedbo inovativnega postopka pri čiščenju poslikav na tkanem nosilcu; dr. Jasna Malešič za vodenje raziskovalnih in konservatorsko-restavratorskih projektov v zvezi z ohranjanjem in varovanjem kulturne dediščine Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Častno članstvo

Častno članstvo DRS pa so prejeli Darinka Virant za pionirsko delo pri konserviranju-restavriranju stekla, keramike in porcelana, Metka Kraigher Hozo za izjemen prispevek pri raziskovanju slikarske in konservatorsko-restavratorske tehnologije in Ferdinand Meder za mednarodno povezovanje in prispevek k razvoju konservatorsko-restavratorske dejavnosti. Tudi restavratorji imajo stanovsko nagrado, ki so jo poimenovali po Mirku Šubicu (1900−1976), ki je po mnenju mnogih najzaslužnejši za razvoj sodobnega restavratorstva na Slovenskem, izhaja pa iz znane rodbine podobarjev in slikarjev Šubicev iz Poljanske doline.