Slovenistika po svetu: Najhujše čase smo dobro preživeli

V začetku meseca so po več kot petdesetih univerzah po svetu, na katerih izvajajo lektorate in študij slovenščine, potekali Svetovni dnevi slovenskega­ jezika. Danes ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič pripravlja sprejem za lektorje slovenščine na univerzah v tujini.

Koliko jih je, od kod vse bodo danes prišli in kakšno je zanimanje za slovenščino v 21. stoletju, smo povprašali Mojco Nidorfer Šiškovič, vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki deluje v okviru oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

O čem govorimo, ko govorimo o slovenistiki po svetu?

V letošnjem študijskem letu potekajo lektorati na 57 univerzah. To so tečaji slovenščine za študente jezikov, humanistike, družboslovja in tudi naravoslovja. Na 26 evropskih univerzah poleg lektoratov potekajo tudi diplomski in podiplomski študiji slovenščine. To pomeni, da si študenti lahko pridobijo diplomo na študijski smeri slovenščina, izberejo temo s področja slovenistike na magistrskem ali doktorskem študiju. Največ jih je v sosednjih državah, potem pa še na Poljskem, Češkem, v Ukrajini, veliko študentov slovenščine je v Zagrebu, Beogradu in Lodžu. Na leto imamo približno petdeset do šestdeset diplomantov slovenščine ter približno pet doktoratov s področja slovenistike. Učitelji, ki učijo na tujih univerzah, so bodisi napoteni na delo v tujino v okviru programa Slovenščina na tujih univerzah, zdaj jih je 31, ali pa so zaposleni na tujih univerzah kot lektorji ali nosilci predmetov in študijskih programov.

Najbrž je študentov več od ­diplomantov?

Slovenščine se na slovenistikah po svetu vsako leto uči oziroma študira okoli 2500 študentov.

In ti poleti pridejo tudi na Seminar slovenskega jezika, literature in kulture?

Približno sto jih vsako leto pride na dvotedensko izpopolnjevanje.

Je v primerjavi s preteklimi leti zanimanje za slovenščino večje?

Zanimanje se je ob vstopu Slovenije v EU zelo povečalo, prav tako ob vpeljavi bolonjskega študija, svetovna kriza pa je zahtevala svoj davek, saj se število študentov, ki se vpišejo na jezikovne študije, na humanistiko, v nekaterih državah znižuje. Obenem lahko povem, da je slovenščina na tujih univerzah zelo dobro preživela najhujše čase ukinjanja študijskih programov na tujih univerzah, predvsem na račun zelo dobrega dela učiteljev, zelo dobrih učbenikov ter vseh dodatnih dejavnosti in projektov smo ostali prepoznavni po kakovostnem delu in podpori iz Slovenije. To nam priznavajo na vseh tujih univerzah.

Svetovni dnevi slovenskega jezika so bili letos osmič. Kaj je bil tokrat cilj tega projekta?

Z učitelji smo si zadali cilj, da pripravimo učna gradiva za poučevanje slovenske kulture na tujih univerzah. Učitelji so delali v skupinah, nastala je e-učilnica, v kateri je enajst poglavij z besedili, predstavitvami, nalogami za študente, ki jih bodo lahko uporabljali učitelji pri delu s študenti in prilagajali njihovim potrebam, znanju itn. Za zaključek projekta smo za univerzitetno in širšo javnost v sodelovanju s slovenskimi veleposlaništvi in drugimi institucijami pripravili zelo veliko dogodkov, prek katerih želimo predstaviti svetu slovensko kulturo. Na univerzah po svetu gostujejo tudi slovenski glasbeniki, literarni ustvarjalci, univerzitetni predavatelji, kustosi iz slovenskih muzejev itn.

Je v načrtu kakšno novo ­odpiranje slovenistike?

Načrtov in pobud je veliko za kraje, v katerih je interes za meduniverzitetno sodelovanje, na primer Seattle, San Francisco, Tokio, in v katerih živijo slovenske skupnosti, Kanada, Brazilija. Treba bo premisliti o strategiji in seveda možnostih financiranja. Z odprtjem lektorata se vzpostavi univerzitetni in kulturni dialog, krepi raziskovalno delo z jezikovno podporo raziskovalcem, hkrati na lektoratu izobrazimo in usposabljamo bodoče prevajalce iz slovenščine v tuje jezike. To je pomemben del uveljavljanja ­posamezne države na zemljevidu sveta.

Sliši se ambiciozno, najbrž pa financiranje ni tako preprosto. Naj vprašam: je država radodarna?

Državo lahko resnično zelo pohvalim, saj smo v sodelovanju v preteklih letih uredili delovnopravni status učiteljev, program je zadostno finančno podprt, vendar si ne želimo, da bi se vrnili časi, ko bi se bilo treba ponovno boriti za obstanek lektoratov, saj jih je težko vzpostaviti in tudi ohraniti na tuji univerzi ter biti konkurenčen. Upam, da je država prepoznala potencial lektoratov in študijev ­slovenščine po svetu.