Najstarejše jamske poslikave v Evropi pripisujejo neandertalcem

Poslikave v treh jamah v Španiji so nastale pred več kot 64.000 leti, 20.000 let pred prihodom prednikov sodobnega človeka v Evropo.

Objavljeno
23. februar 2018 12.27
SCIENCE-NEANDERTHAL/ART
V. U., STA
V. U., STA

Najstarejše jamske poslikave so sodeč po najnovejših odkritjih naslikali neandertalci pred več kot 64.000 leti, kar je 20.000 let pred prihodom prednikov sodobnega človeka v Evropo.

Kar potrjuje, da so bili tudi neandertalci sposobni simbolnega razmišljanja, piše v četrtek objavljeni raziskavi v znanstveni reviji Science.

Z novo tehnologijo so znanstveniki lahko določili natančnejšo starost jamskih poslikav na treh arheoloških najdiščih v Španiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Posnetek odtisov rok v jami La Pasiega s poudarjenimi barvami. Foto: Reuters Pictures

»To je res razburljivo odkritje, ki predpostavlja, da so bili neandertalci bolj sofisticirani, kot velja prepričanje,« je dejal soavtor raziskave, arheolog univerze v Southamptonu Chris Standish. Z novo tehnologijo so potrdili, da so te poslikave najstarejše jamske poslikave na svetu.

V jamah La Pasiega, Maltravieso in Ardales so uporabljali predvsem rdeče pigmente, občasno tudi črne. Slikali pa so skupine ljudi, odtise rok, pike in druge geometrične vzorce. Ti simbolni prikazi nakazujejo inteligenco, ki je nekoč veljala samo za predhodnike sodobnega človeka.

»Pojav simbolne materialne kulture označuje korak v človeški evoluciji,« je dodal soavtor prispevka iz Inštituta Max Planck Dirk Hoffmann.

Sicer je že pred tem obstajalo več dokazov, ki so zavrnili teorijo »neumnih« neandertalcev, saj so med drugim podobno kot predniki sodobnega človeka izvajali obrede, pokopavali mrtve ipd. Jamske poslikave so do sedaj veljale za domeno sodobnega človeka.