Ni posebne gneče za direktorske fotelje

Ljubljana – Med zadnjimi kadrovskimi razpisi ministrstva za kulturo so vodstvena mesta treh javnih zavodov: novega ali novega starega direktorja čakajo Slovenski etnografski muzej, Slovenska kinoteka in Narodna galerija. Skupaj je kandidatov štirinajst.

Na ministrstvu za kulturo so v tej fazi o podrobnostih zadnjih kadrovskih razpisov precej skrivnostni: največ, kar je mogoče izvedeti, je, da je na razpis za direktorja Slovenskega etnografskega muzeja, ki se je iztekel 15. maja, prispelo sedem prijav, za delovno mesto direktorja Narodne galerije, za katero je bil rok za prejem ponudb 29. maj, sta prispeli dve, za razpisano delovno mesto direktorja Slovenske kinoteke pa je na ministrstvo do 29. maja prispelo pet prijav.

Zakon o zavodih (ZZ) in Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) določata, da najprimernejšega kandidata za imenovanje na mesto direktorja javnega zavoda določi minister za kulturo in ima pri tem početju diskrecijsko pravico. Prvi zakon tudi pravi, da je tisti, ki organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda, po preteku mandatne dobe lahko znova imenovan za direktorja. Ker v tej fazi postopka ministrstvo za kulturo imen prijavljenih kandidatov ne razkriva – služba za odnose z javnostjo nam je sporočila, da bodo imena članov komisij kot tudi izbranih kandidatov objavili po končanem postopku izbire – je mogoče zgolj domnevati, da so med prijavljenimi tudi dosedanji direktorici in direktor, torej direktorica SEM dr. Bojana Rogelj Škafar, ki je na tem mestu od leta 2005 (nasledila je mag. Injo Smerdel), direktorica NG dr. Barbara Jaki, ki je direktorsko mesto prav tako prevzela leta 2005 po dr. Andreju Smrekarju (obema se torej končuje drugi mandat), in direktor Slovenske kinoteke Ivan Nedoh, ki je bil pred imenovanjem (in od začetka delovanja samostojne kinoteke) vodja arhivskega oddelka kinoteke, direktorsko mesto samostojne Slovenske kinoteke pa je prevzel po pokojnem Silvanu Furlanu in Stašu Ravterju.

Minulo delo in izzivi

V mandatih vseh treh zdajšnjih direktorjev so »njihove« ustanove doživele precej sprememb: v Narodni galeriji se letos po dveh desetletjih in pol od načrta sklepa velika prenova, ki bo poenotila kompleks treh združenih stavb, omogočila prehodnost vseh treh enot na istem nivoju, po odhodu športnega društva Narodni dom pa galeriji daje več razstavnih prostorov za stalne in specialne zbirke (površina, namenjena stalni zbirki slovenske umetnosti, se na primer povečuje za tretjino).

Slovenska kinoteka, kljub temu da se dolžina kinotečne dejavnosti na Miklošičevi meri v enoti, dolgi več pol stoletja, sodi med najmlajše javne zavode na področju kulture. Kot samostojni zavod je bila na pobudo Silvana Furlana, ki je pripravil elaborat o institucionalizaciji kinotečne dejavnosti na Slovenskem, ustanovljena avgusta 1996 po razdružitvi Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, med novimi izzivi pa poznavalci omenjajo ureditev prostorskih razmer arhivskega in upravnega dela in projekte, ki bi zavod naredili še vidnejši v tukajšnji kulturni ponudbi.

Minister za kulturo svoje izključne pristojnosti pri odločanju o vodstvenih mestih javnih zavodov običajno ne uveljavlja, ampak imenuje posebno razpisno komisijo, ki izmed tistih prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, izbere najprimernejšega. Pri ugotavljanju strokovne usposobljenosti kandidatov se upoštevajo njihove izobrazba in izkušnje, znanje in izkazane menedžerske sposobnosti, natančno se pregleda tudi predloženi program delovanja javnega zavoda v prihodnjih petih letih.