Tiskane izdaje
Arhitektura je skozi zgodovino ob zamislih umetnikov gradnje vselej odražala družbeno moč in ambicije naročnika. Tistega, ki je zgradbo plačal. Arhitekturni elementi in simboli sporočajo, komu pripada kakšen položaj, da bo to zimzeleno pravilo – vsaj v New Yorku – še v prihodnje zelo jasno izraženo, pa so poskrbeli snovalci nekaterih novih stanovanjskih zgradb.
Kot piše STA, stanovanjsko politiko v New Yorku, ki se pojavlja v zadnjem času, kritiki označujejo kar za kastni sistem po vzoru Indije. Stanovanjski bloki, katerih lastniki dobivajo davčne spodbude ali subvencije v zameno za nastanitev revnih, namreč zatem te ljudi ločujejo od tistih, ki so stanovanje najeli po tržni ceni.
Razlike so ogromne. Subvencionirana garsonjera v novem stanovanjskem bloku na Manhattnu najemnika stane na primer 700 dolarjev na mesec, tržnega plačnika pa 3000 dolarjev. Da bi privabili čim več tržnih plačnikov, lastniki zgradb uvajajo »kastni sistem«.
Za tiste, ki plačajo visoke zneske, so na voljo vhodi z velikimi avlami in vratarji, telovadnice, terase z bazeni ali prostori za zabave. Najemniki subvencioniranih stanovanj po drugi strani v zgradbe vstopajo skozi stranski vhod pri smetišču in nimajo možnosti vseh drugih ugodnosti, četudi so pripravljeni zanje posebej plačati.
Fantastika iz Alana Forda postaja realnost
Popularni strip Alan Ford je na ta način sarkastično opisal newyorške plaže – ene za bogate, ki so čiste, in druge umazane za revne, stanovanjska politika, ki so jo potrdile pristojne mestne oblasti, pa fantazijo spreminja v realnost.
Newyorški župan Bill de Blasio je na vse glasnejše kritike odgovoril, da je potrebna sprememba v smeri večje enakopravnosti, oglašajo pa se tudi mestni svetniki, ki predlagajo spremembe.
Na primer prepoved diskriminacije na osnovi najemnin ali da se najemnikom socialnih stanovanj omogoči, da za dodatno plačilo uživajo druge ugodnosti stanovanjskih blokov, ki so na Manhattnu skoraj na ravni hotelskih storitev.
Po drugi strani pa se lastnikom in tistim, ki si lahko privoščijo draga stanovanja, ne zdi pošteno, da se morajo družiti z »navadno rajo«. Plačujejo namreč zato, da jim revščine ni potrebno opazovati od blizu.
