Tiskane izdaje
Prvotni osnutek je namreč v času javne obravnave naletel na buren odziv. Predvsem je razburil izdajatelje radijskih in televizijskih programov, ki so celo pozvali k razrešitvi ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar. Na ministrstvu so nato na podlagi pripomb pripravili nov osnutek zakonske novele, ki ga zdaj pošiljajo v drugi krog javne razprave.
Precej kritik v prvotnem osnutku je, denimo, letelo na predlog o odgovornosti odgovornih urednikov medijev za vsebino komentarjev, bralcev, poslušalcev in gledalcev. V novi različici te odgovornosti ni več, mora pa izdajatelj medija oblikovati pravila za komentiranje, komentarje, ki niso v skladu z njimi, pa umakniti najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi.
Po novem v programih deset odstotkov slovenske glasbe
Najbolj buren pa je bil odziv na predlagano definicijo slovenske glasbe, saj bi za slovensko glasbo štela le vokalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku, ali instrumentalna glasba slovenskega izvora. Iz novega osnutka pa je ta sporna določba izpadla.
Veliko sprememb v novem osnutku se nanaša tudi na kvote predvajanja slovenske glasbe. Po prvotnem predlogu bi moral delež slovenske glasbe tudi v dnevnem času, med 6. in 22. uro, znašati najmanj 20 odstotkov, v novem osnutku pa je ta člen precej popravljen.
Tako mora biti po novem v dnevnem času predvajane najmanj deset odstotkov slovenske glasbe oziroma polovica 20-odstotne kvote. Pri tem mora najmanj 70 odstotkov tega deleža predstavljati glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku. Najmanj četrtina tega deleža mora predstavljati slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma, najmanj osmino deleža pa glasba izvajalcev, ki niso starejši od 25 let.
Spreminjajo se tudi določbe o predpisanih globah, saj bodo v novi različici zneski »prevedeni« iz tolarjev v evre.
