Tiskane izdaje
782 tekočih metrov gradiva v klasični papirni obliki, od tega 675 tekočih metrov besedilnega in mešanega gradiva ter 107 tekočih metrov kataložnih lističev, elektronska evidenca s 607.992 objavljenimi časopisnimi stranmi, 1.680.498 besedilnimi in mešanimi dokumenti, tudi iz drugih medijev, 30 tekočih metrov omar višine 1,3 metra z več kot milijonom fotografij v fizični obliki, okoli 1.800.000 digitalnih fotografij.
To je osnovna statistika inventure Delove Novinarske dokumentacije, ki je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo oziroma Arhiva Republike Slovenije razglašena za arhivsko gradivo, zavezano varovanju, kakršnega določa aktualen Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA).
To je prva tovrstna razglasitev žive in arhivske časopisne zbirke kake slovenske medijske hiše. Gradivo Novinarske zbirke Dela sega vse do leta leta 1959, rojstne letnice časopisa, odločba pa ob gradivu iz minulih časov za arhivsko gradivo razglaša tudi vse bodoče, dnevno nastajajoče. Mimogrede, to se dnevno poveča za povprečno 300 člankov, 150 strani v digitalni obliki pdf in 250 fotografij. Na spletu tudi za vaše komentarje.
Iz obrazložitve odločbe Arhiva Slovenije:
Zbirka Novinarske dokumentacije ustvarjalca sega do samega nastanka osrednjega slovenskega časopisa Delo 1959 iz časnikov Slovenski poročevalec in Ljudska pravica. Predstavlja zgodovinsko zbirko podatkov več kot polstoletnega obdobja obstoja skozi oči poročanja časopisnih medijev – ne le časopisa Delo, temveč tudi drugih slovenskih, jugoslovanskih ter tujih evropskih in svetovnih. Nastajala je z zbiranjem virov informacij o in za delo novinarjev ter prerasla v podroben in nazoren mozaik dogodkov skozi čas, ki ga sami imenujejo »urejen kolektivni spomin, shranjena, urejena in analizirana preteklost in sedanjost, ki se odraža v tisku«.
Njena vrednost je v razsežnosti časovnega razpona, vsebinski širini in hkrati poglobljenosti do podrobnosti, pri tem pa urejenosti na način, ki omogoča pregled nad temami in dostopanje do posameznih informacij. Lastnosti arhivskega gradiva ima zbirka kot celota in vsako njeno morebitno deljenje zaradi nastajanja v različnih političnih sistemih in v okviru statusno preoblikovanega ustvarjalca – matičnega poslovnega subjekta, bi to vrednost bistveno okrnilo.
Del zbirke je nastal v obdobju prejšnjega političnega sistema kot javno arhivsko gradivo in del v času slovenske države kot zasebno arhivsko gradivo. Na podlagi drugega odstavka 53. člena ZVDAGA v javno službo arhivov sodijo tudi naloge varstva arhivskega gradiva nekdanjih državnih, avtonomnih, samoupravnih in drugih organov ter pravnih oseb, za katere so bili ti arhivi ali njihovi predhodniki pristojni po prejšnjih arhivskih predpisih. Lastnika arhivskega gradiva sta torej Republika Slovenija in ustvarjalec.
Zaokrožena in neločljivo prepletena (še rastoča) zbirka informacij ohranja svojo neprecenljivo izpovedno vrednost samo kot celota. Je živ organizem, ki vsakodnevno še pridobiva z dodajanjem novih informacij, hkrati ima zaradi enotnega načina ureditve potencial vsebinske razširitve digitalnega dela za pretekla obdobja in tako zagotavljanja hitrejše in sodobnejše storitve uporabnikom. Uporaba gradiva v zbirki je dodatno regulirana z Zakonom z avtorskih in sorodnih pravicah ter z individualnimi pogodbami z nosilci pravic (avtorji, založbe).
Arhiv Republike Slovenije je ugotovil, da ima dokumentarno gradivo ustvarjalca trajen pomen za znanost in kulturo ter veliko raziskovalno vrednost in tako vse lastnosti arhivskega gradiva. Upravni organ je ugotovil tudi, da ustvarjalec kot zasebni lastnik že izpolnjuje praktično vse pravice in dolžnosti iz 45. člena ZVDAGA, zato je odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Javni arhivi v skladu z 99. členom UVDAG evidentirajo dokumentarno gradivo, za katero se domneva, da ima lastnosti arhivskega gradiva, pri pravnih in fizičnih osebah v zvezi z izvajanjem dejavnosti na gospodarskem in negospodarskem področju in fizičnih osebah v zvezi z njihovim osebnim delovanjem, ki ima javen pomen, in drugim delovanjem, ki se nanaša na umetniško, znanstveno, poklicno ali katero drugo ustvarjalnost, ter osebno dokumentacijo.
Arhiv Republike Slovenije (v nadaljevanju: upravni organ) je dne 8.05.2015, na pobudo podjetja Delo d.d. izvedel pregled zasebnega dokumentarnega gradiva. Na podlagi pregleda je po uradni dolžnosti pričel z evidentiranjem zasebnega dokumentarnega gradiva, ki ima lastnosti arhivskega gradiva in uvedel postopek razglasitve zasebnega arhivskega gradiva ustvarjalca.
Na podlagi evidentiranja zasebnega dokumentarnega gradiva, na podlagi kriterijev, ki jih določata ZVDAGA in UVDAG, je Arhiv Republike Slovenije ocenil, da ima dokumentarno gradivo ustvarjalca – Zbirka Novinarske dokumentacije Dela – časopisnega in založniškega podjetja, d.d. (1509 Ljubljana, Dunajska 5), ki je zbirka informacij, sestavljena iz kataloškega dela in sistema ureditve vsebinskih korpusov specifičnega dokumentarnega gradiva ter obogatena z največjo slovensko časopisno fototeko, lastnosti arhivskega gradiva. Obsega obdobje 1959–2015 in še raste.
