Tiskane izdaje
Ta petek, 11. septembra, se bodo marsikje znova spomnili na teroristično tragedijo z newyorškima Dvojčkoma leta 2001, ki je spremenila svet. Eden alternativnejših dogodkov, ki se bo dotaknil tudi te tragedije, se bo – morda po datumskem naključju ali tudi ne – zgodil na gradu Verrone na obrobju mesta Biella v italijanskem Piemontu, kjer bodo odprli muzej prevar s stalno postavitvijo, v kateri bo predstavljena tudi ta tragedija.
V kakšnem kontekstu, v kratkem sporočilu na spletni strani občine Biella, ki je lastica gradu, ni natančneje predstavljeno, a teorije zarote o zloglasnem napadu Al Kaide zlepa ne usahnejo.
Ljubitelji umetnosti Biello že dolgo poznajo predvsem po Fundaciji Michelangela Pistoletta in projektu Cittadellarte, ki je bil večkrat predstavljen tudi pri nas, novost, ki bo dopolnila kulturno ponudbo tega mesta, pa so krstili za Falseum (falso pomeni napačen, varljiv). Muzej ne bo namenjen kaki stalni razstavi izdelkov ponarejevalcev, ki so jih zasačili pri njihovi obrti, pač pa zgodovini ene tistih sposobnosti človeka, ki ga jasno ločujejo od preostalih bitij: sposobnosti laganja in varanja drugih pripadnikov lastne vrste.
Kako je človek z lažmi spreminjal zgodovino?
Snovalci tega neobičajnega muzeja so imeli na voljo širok nabor tem. Na lažeh so zrasli narodi, z lažmi so opravičevali vojne in pokole, z izmišljotinami so postavljali smernice ljudskim množicam, po drugi strani pa so iz različnih prevar zrasle tudi zgodbe in legende, ki so navdihnile domišljijo, umetnost in filozofijo, zapišejo.
Osrednje vodilo muzeja bo predstavitev načinov, na katere je človek z lažmi spreminjal zgodovino, njegova ambicija pa bo tudi ta, da bo skušal obiskovalcem s predstavitvijo preteklih laži približati sposobnost prepoznavanja zdajšnjih, sodobnih. Sposobnost kritičnega odnosa do aktualne poplave informacij, tudi tistih s »kratkimi nogami«.
Dvorane v muzeju bodo organizirane tematsko in posvečene različnim kraljestvom laži ter »ljudskih govoric« pa tudi znanstvenim, fotografskim in novinarskim prevaram. Napovedujejo širok razpon tem od Konstantinove darovnice, znanega zgodnjesrednjeveškega falsifikata in dolga stoletja temeljnega dokumenta posvetnih apetitov Vatikana, preko prevare s škotskimi miti iz epskih pesnitev Ossian, vplivne izdaje Jamesa Macphersona iz leta 1670 in temelja narodne identitete Škotov, za katero so razkrili, da je ponaredek (tudi danes stereotipna podoba kilta se je razširila šele približno tedaj), ali preko, če še ostanemo na Škotskem, teorij o Nessie, pa do znane afere s ponarejanjem Modiglianijevih kipov v Livornu leta 1984 in teorij ob pristanku človeka na Luni ter omenjeni tragediji stolpnic Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku.
Obiskovalce bodo skozi muzej spremljali kostumirani vodiči, za katere ni objavljeno, ali bodo povedali čisto vse po pravici, ob odprtju pa napovedujejo še začetek prve izdaje festivala Fake, tridnevnega festivala prevar in laži ...
