Tiskane izdaje
Vodja projekta in direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek ter kustos razstave, etnolog Bojan Knific, sta novo postavitev pred odprtjem predstavila na novinarski konferenci. Kot je poudarila Babškova, z novo postavitvijo razstave o tržiškem čevljarstvu predstavljajo to zanimivo obrt, način življenja in utrip mesta, ki je še danes povezan s čevljarstvom.
Tržiška čevljarska zbirka je po pomenu in bogastvu predmetov edinstvena v slovenskem prostoru. Na Ministrstvu za kulturo so jo prepoznali kot zbirko, ki je pomembna za širši slovenski prostor, zato je prenovo stalne razstave finančno podprla tudi država.
Razstava je zasnovana v petih prostorih, v katerih predstavljajo rokodelsko čevljarstvo in prehod v industrijo ter način življenja, šege in navade tržiških šuštarjev. Ena izmed sob je posvečena predstavitvi različnih tipov obutve in njihove rabe, druga pa tovarni Peko, ki je skozi vse stoletje zaznamovala utrip kraja.
Peta soba je večnamenska, saj bodo v njej pripravljali občasne razstave, pedagoške delavnice, projekcije in podobne vsebine. Interaktivnost pa zaznamuje celotno razstavo, na kateri bodo obiskovalci razvoj čevljarstva skozi čas spoznali tudi s pomočjo zvočne in svetlobne opreme.
Kot pravi Babškova, ljudi zgodovina obrti zanima, Tržič pa je poznan po množici obrti, s katerimi so se nekoč ukvarjali njegovi prebivalci in segajo vse od kolarstva in usnjarstva do nogavičarstva.
Ko je nogavičarstvo sredi 19. stoletja začelo propadati, se je začelo intenzivno razvijati čevljarstvo, sprva z domačo izdelavo obutve. Obstajajo pričevanja, da je bila skoraj v vsaki hiši v Tržiču čevljarska delavnica, v začetku 20. stoletja jih je bilo tako kar 71 in vse od konca 19. stoletja prek 20. stoletja je bil Tržič vodilno mesto v čevljarstvu na Slovenskem.
Domačim delavnicam sta sledila industrijska proizvodnja in razvoj Peka. Danes, ko se Peku z več kot 110-letno tradicijo ne piše več ravno lepa prihodnost, v Tržiču znova nastajajo manjše čevljarske delavnice, je pojasnil Knific.
