Tiskane izdaje
»Čehocentrična« dojemanja arhitekta Jožeta Plečnika se precej razlikujejo od slovenskih. Plečnik je s češkega vidika predvsem del njihove kulturne zgodovine, kajti njihova stroka uvršča Plečnika med tri največje češke arhitekte 20. stoletja. Poleg Plečnika sta to še Jan Kotěra in Pavel Janák.
Največ strokovne in širše pozornosti, usmerjene v Plečnikovo dediščino na Češkem, se nanaša prav na njegova dela v Pragi, zlasti na Praškem gradu. Šele nato je pomembno, da je marsikaj ustvaril tudi na Dunaju, v Ljubljani in še kje. Plečniku prinaša na Češkem največ točk dejstvo, da je prav on in ne kateri češki arhitekt zmagal na natečaju za obnovo Praškega gradu, izbiro pa je potrdil sam Masaryk, prvi predsednik Češkoslovaške republike.
Tako je Plečnik posegel v podobo največje dominante glavnega mesta Češke republike, v tamkajšnje dvorane, protokolarne prostore, dvorišča, grajske vrtove, izdelal je tudi notranjo opremo, ki jo večinoma še danes uporabljajo. Hradčane, grajske vrtove in predsedniško rezidenco Lány so od leta 1948 do 1989 s pridom uporabljali in marsikaj tudi pokvarili komunistični češkoslovaški politiki. Vendar v prosovjetskem češkoslovaškem režimu Plečnik ni imel veljave.
Mojster
Tudi za to cerkev se češki strokovnjaki trudijo (slovenski se jim počasi le pridružujejo), da bi prišla na Unescov seznam. Obiskovalci Hradčanov – teh je vsako leto dober milijon in pol! – lahko večino Plečnikovih del v notranjih prostorih vidijo le ob posebnih priložnostih, kot je bila nedavna podelitev državnih odlikovanj. Turisti pa seveda lahko vedno opazujejo Plečnikov slog na primer na vrtovih, dvoriščih z obeliskom, na izrazito plečnikovsko značilnem Bikovem stopnišču itd.
Plečnikove Žale. Foto: Jure Eržen
Nebodigatreba
Na Češkem in v Sloveniji je bil Plečnik dolgo, še posebej po drugi svetovni vojni, bolj ali manj zamolčan ali vsaj s težavo priznan. Ne nazadnje tudi zato, ker ni sledil prevladujočim tokovom v arhitekturi, ki jih je tisti čas diktiral funkcionalizem. Šele leta 1996, v času, ko je bil predsednik države Václav Havel, so na Praškem gradu pripravili prvo pregledno razstavo Plečnikovih mojstrovin. V Sloveniji se je zgodil velik prelom, kot je znano, vendarle samo deset let prej, leta 1986 z razstavo v Parizu. Plečniku je po drugi svetovni vojni slovenska oblast nadela odbijajoč pečat, da je predvsem ustvarjalec cerkvene arhitekture, čeprav so mu dvakrat, kot v odpustek, podelili Prešernovo nagrado.
Samo tri Plečnikova
Obnova južnih vrtov po Plečnikovih načrtih je bila končana šele leta 2012. Maja 2006 je takratni predsednik Václav Klaus dal postaviti na obzidje Plečnikov doprsni kip: iz opečnatega zidu pod predsedniško rezidenco kuka precej oddaljena majhna glava na podstavku, na katerem piše: Josip Plečnik architekt Pražského hradu 1920–1935. To je edini javni spomenik na tem gradu njemu v čast.
S sprehajalne poti je napis komaj berljiv, morali bi do njega po travi, kar pa ni dovoljeno. Skoraj kvadratni meter velika spominska plošča tik ob poti pred Plečnikom ne le v češčini, ampak tudi v angleščini pojasnuje, da pod spomeničkom raste nekaj stebel vinske trte. Leta 2014 so jih presadili iz stare mariborske trte. Da je na zidu nad trtami drobcena Plečnikova glava, zdaj opazi le zelo pozoren obiskovalec ali tisti, ki ve, kje in zakaj ta glavica tam mračno strmi na nas.
Daleč na jugovzhodu mesta, dobrih dvajset kilometrov od Hradčanov, tik ob administrativni meji regije Praga, je v izoliranem zaselku z nekaj stanovanjskimi hišami kratka Plečnikova ulica. Križa jo slepa Engelova ulica, kar priča tudi o češkem smislu za ironijo. Arhitekt Antonín Engel (1879–1958) je namreč bil član komisije, ki je predlagala Masaryku, naj dela pri obnovi Hradčanov zaupajo prav Plečniku.
Kasneje je Engel postal velik Plečnikov nasprotnik. Tudi zaradi njega je mojster leta 1924 razočaran zapustil Prago ter prepustil dela svojemu učencu Ottu Rothmayerju, sam pa je potek del nadziral večinoma iz Ljubljane. Ali bi mojstrovi posegi v resnici tako škodovali, kot so v Pragi v tistem času trdili Plečnikovi nasprotniki? Danes vemo, da so za večino takrat kontroverzni Plečnikovi pogledi bili vizionarski.
Odlikovanje tudi slovenskemu predsedniku
Posthumno priznanje arhitektu Jožetu Plečniku je na slovesni sobotni podelitvi v Vladislavski dvorani Praškega gradu podelil predsednik Miloš Zeman. Vladislavska dvorana je bila zgrajena med letoma 1490 in 1502 ter je ostala nespremenjena do danes. V tej dvorani so leta 1723 kronali tudi Karla IV., enega največjih evropskih vladarjev. Od leta 1918 jo uporabljajo za največje državne slovesnosti.
Miloš Zeman je z različnimi priznanji in medaljami letos odlikoval devetintrideset osebnosti. Med njimi nekaj politikov, nekaj vojaških veteranov, nekaj znanstvenikov in drugih ustvarjalcev ter celo nekaj slavnih popevkarjev. Pri delu javnosti, zlasti tisti, ki ni naklonjena Zemanovi politiki, izbira kandidatov zbuja polemike.
Več ljudi je tudi letos odklonilo prejem priznanja iz Zemanovih rok, že drugo leto pa rektorji največjih čeških univerz bojkotirajo podelitev. Slovenski predsednik Borut Pahor in nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder sta med šestimi osebnostmi, ki so tokrat prejele najvišje državno odlikovanje, red češkega belega leva.
