Tiskane izdaje
Precej manj ljudi je na datum Prešernove smrti obiskalo njegov grob v po njem poimenovanem gaju na obrobju starega mestnega jedra. A ob grobu nisi bil sam.
Okrašen je bil s cvetjem in svečami, zasneženi gaj pa ponuja še marsikaj, denimo Prešernov portret, ki je delo znamenitega kiparja Lojzeta Dolinarja, grobova pesnikove hčerke Ernestine Jelovšek, avtorice Spominov na Prešerna, in pesnika Simona Jenka. Tudi spomenik bazoviškim žrtvam, ki velja z letnico postavitve 1931 za najstarejši antifašistični spomenik v Evropi.
Foto: Vojko Urbančič/Delo
A ponuja Prešernov gaj tudi drugačen vtis. Če postojiš ob grobu pesnika, ki smo mu hvaležni za verz Žive naj vsi narodi, zaradi katerega je naša himna ena najlepših, v njegovem neposrednem ozadju težko prezreš grafit, velik napis v verzalkah ŠIPTARJI VEN. Ni svež. Ni od danes ali včeraj. Že mesece je ob Prešernovem grobu, morda veliko dlje.
Katere Šiptarje želi avtor pregnati s Prešernovega gaja, urejenega na mestu nekdanjega mestnega pokopališča in kot takega kraja spomina na mnoge mrtve?
Dokler se na tovrstnih napisih barva še suši, so zgolj odraz pritlehnosti avtorjev. Če ostanejo, če jih brezbrižno sprejmemo, odražajo nas vse. Tudi v Kranju, kjer so v Prešernovem imenu včeraj znova obrnili prenekateri evro.
Foto: Vojko Urbančič/Delo
