Tiskane izdaje
Pred desetimi leti je na Tomšičevi 38 v Kranju grozilo, da se bo obzidje s Knedlovega vrta porušilo na spodaj ležeče stavbe. Na zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so arheologi naredili predhodni izkop in pod temelji srednjeveškega obzidja odkrili še dobro ohranjeno poznoantično obzidje.
Avgusta 2005 so blizu našli najprej železno frankovsko kopje (ango), oktobra pa še dva lamelna oklepa. Izjemne najdbe bodo danes predstavili v gradu Khislstein na razstavi V blesku kovinske oprave.
Avtorica razstave, doktorica arheologije Veronika Pflaum iz Gorenjskega muzeja, je povedala, da so šele pred nekaj meseci, ko so primerjali najdbe iz drugih delov Evrope, ugotovili, da sta to v resnici dva skoraj v celoti ohranjena oklepa. Ob poznoantično obzidje je bila prislonjena stavba, ki je pogorela, kar dokazuje debela žganinska plast, ki je prekrivala ruševino stavbe. Sklepati je mogoče, da je to bila nekakšna utrdba.
»Na različnih koncih te stavbe, približno tri metre narazen, sta bila odkrita na tleh razprostrta oklepa in glede na obliko lamel, ploščic, ki sestavljajo oklep, sklepamo, da je vsak od njiju sklenjena celota,« je navedla sogovornica. Kopjasto orožje ango, ki je bilo statusni simbol frankovske elite, je prav tako ležalo na tlaku, blizu enega od oklepov.
Oklepa sta bila izdelana v bizantinskih delavnicah in znano je, da so take oklepe kot statusni simbol prevzemali tudi pripadniki elit ljudstev v sosedstvu in pod oblastjo bizantinskega cesarstva. No, od oklepov, najdenih na Knedlovem vrtu, se je ohranila predvsem rja. Železne ploščice, dolge sedemnajst centimetrov, so namreč prerjavele in železnega jedra skorajda ni več.
Na lamelah so se prepojeni z rjo ohranili sledovi usnjenih trakov, s katerimi so bile ploščice sešite v oklep. Če bi bil oklep popoln, bi tehtal od deset do dvanajst kilogramov, nosil pa bi ga ne preveč močan moški, visok približno 175 centimetrov. Najdena oklepa sta bila enakih dimenzij in sestave. Obseg oklepa je le devetdeset centimetrov, zato sklepajo, da se na hrbtu ni povsem stikal.
Neprecenljiva vrednost
Pri najdbi v Kranju torej preseneča kombinacija bizantinskih lamelnih oklepov in frankovskega anga. Pri Frankih, ki so v sredini 6. stoletja segli do ozemlja sedanje Slovenije, namreč ni bizantinskih oklepov in pri Bizantincih ni takih kopij.
Po najdbi prvega oklepa so se na zavarovanem najdišču znašli tudi nepridipravi. Arheologi so po odkritju začeli čistiti oklep in polovica ga je bila še v zemlji. Ko je neznanec hotel odnesti oklep neprecenljive vrednosti, ga je delno polomil. Krivca niso odkrili, najdbe pa so nato bolje zavarovali in odpeljali na konserviranje in restavriranje v Narodni muzej Slovenije (NMS). Denar za to zelo zahtevno in zamudno delo je priskrbelo ministrstvo za kulturo, ki je tudi financer NMS.
Nekdanja direktorica Gorenjskega muzeja, zdaj pa direktorica NMS Barbara Ravnik, je pojasnila, da je predračun, ki je zajemal konserviranje in restavriranje najdb iz Knedlovega vrta, znašal 9,37 milijona tolarjev. Predvideli so tudi dodatno zaposlitev konservatorja restavratorja in stroške nujnih naravoslovnih raziskav (rentgenski posnetki, fizikalne in kemijske analize vzorcev) pri več zunanjih inštitutih. V predračun je bila zajeta tudi rekonstrukcija oklepa, je razložila.
Oklepa bosta na razstavi v gradu Khislstein nameščena v posebej naročenih vitrinah, kajti nikakor ne smeta biti izpostavljena zračni vlagi. Oklep, ki je bil najden drugi, še ni bil konserviran, in po razstavi v Kranju, ki bo odprta eno leto, se bo vrnil v Ljubljano v delavnico NMS.
Najdbe potrjujejo veliko strateško vlogo Karnija, predhodnika Kranja, v poznoantični dobi. Pomembno je tudi, da sta oklepa ohranjena skoraj v celoti. V Evropi so bili doslej najdeni deli ali delci približno sto lamelnih oklepov iz 6. in 7. stoletja. Le sedem jih je ohranjenih v večjem obsegu oziroma skoraj v celoti in kar dva od njih sta iz Kranja.
Na vprašanje, ali se bo bleščalo vsaj kopje ango, ki bo tudi prvič na ogled javnosti, je Veronika Pflaum odvrnila, da ne. »Z naslovom razstave, ki mi jo je vsebinsko pomagal pripraviti dr. Milan Sagadin s kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sem hotela opozoriti tudi na družbeni blesk oziroma sijaj vojakov, ki so nosili to opravo in orožje,« je dejala. Bleščala pa se bo rekonstrukcija oklepa.
