Tiskane izdaje
Prvi doslej znani umor se je zgodil veliko pred biblijskima Kajnom in Ablom. Kot poroča mednarodni tisk, ki se sklicuje na ugledno znanstveno revijo Plos One, so paleoantropologi ob analizi tako imenovane lobanje številka 17 iz najdišča Sima de los Huesos razkrili najstarejše doslej znane dokaze za umor.
Na tej točki v severni Španiji, konkretno v enem izmed jaškov v jamskem sistemu, so odkrili ostanke vsaj 28 posameznikov, o katerih ponavadi navajajo, da gre za pripadnike vrste hominidov homo heidelbergensis, na omenjeni lobanji pa so jasne sledi dveh udarcev z istim predmetom.
Prvo znano pokopališče?
Ker sta bila oba udarca najverjetneje usodna, to po besedah Nohemi Sala, raziskovalke na Mešanem centru za evolucijo in obnašanje človeka znotraj Inštituta za zdravje Karla III. v Madridu ter vodilne avtorice raziskave, kaže na naklepni umor. Žrtev je očitno podlegla v spopadu frontalnega tipa.
Umor je posredno odprl tudi vprašanje, kako so lahko ostanki žrtve in drugih posameznikov prišli v jašek, v katerega je bil dostop v času umora le skozi globok vertikalen »dimnik«. Ker žrtev kajpak ni mogla sama priti do tja, paleoantropologi sklepajo, da najdišče nemara predstavlja najstarejši doslej znani primer »pokopa« oziroma ravnanja z umrlimi. A tega pogleda ne sprejemajo vsi; nekateri trdijo, da so lahko kosti v jašek zvlekle zveri, da gre za posledice nesrečnih padcev vanj ali pa za rezultat geoloških sprememb v jamskem sistemu.
