Tiskane izdaje
Po prepričanju Društva slovenskih pisateljev je predsednik vlade navajal neresnična dejstva. Ni res, da je Slovenija glede proračuna za kulturo in medije v evropskem povprečju. S tem je le ponavljal besede finančnega ministra Dušana Mramorja, za katere je že bilo ugotovljeno, da ne ustrezajo dejstvom. Danska, država z dvainpolkrat več prebivalstva od nas, na primer namenja desetkrat višji znesek za poplačilo avtorjev knjižničnega gradiva; kar pomeni le eno − prioriteta kulturne politike v evropskih državah je spodbujanje ustvarjalnosti, ne pa njeno siromašenje.
Predsednik vlade bi lahko tudi vedel, da je Slovenija edina država v Evropski uniji, ki nima urejenega plačevanja avtorskih pravic pri fotokopiranju avtorskih del. Prav tako ni res, da se sredstva za kulturo ne bodo zmanjševala. Za leto 2016 je načrtovanih za 17 milijonov evrov manj, za leto 2017 pa 19 milijonov evrov manj. Primerjava z letom 2009 nam celo pokaže, da so se v tem času sredstva za kulturo zmanjšala z 204 milijonov na 138 milijonov evrov ali za kar 40 odstotkov. Tudi ni res, da ni problem višina sredstev, ampak da jih je treba le »pravilno« prerazporediti, in to naj bi bila naloga ministrice za kulturo. Prerazporejanje neobstoječih sredstev je velika čarovnija, v katero ne verjamejo.
Po mnenju pisateljev je nujno sprejetje zakona o kulturnem evru za nujne naložbe v kulturo, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo, saj bo ta omogočal stalno vlaganje v najnujnejše programe na področju kulture.
Na koncu je predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina še poudaril, »da se na povabilo Društva slovenskih pisateljev na pogovor o perečih vprašanjih kulture doslej nista odzvala ne predsednik vlade ne minister za finance. Tako lahko le ugotovimo, da ne sprejemata dialoga, da nočeta slišati predlogov, ki bi zagotovili boljše možnosti za ustvarjanje slovenskih delavcev na področju umetnosti in kulture. In da ne razumeta, naj znova ponovimo, da smo, kar smo, zaradi kulture.«
