Po skoraj desetletju zaščitnih posegov odprli Tutankamonovo grobnico (FOTO)

Nesrečni faraon Tutankamon, ki v času, ko je umrl, ni imel več kot 19 let, bi kot eden faraonov starega Egipta z majhno zgodovinsko vlogo zlahka ostal v pozabi, a je odkritje njegove nedotaknjene grobnice spremenilo vse. Zatem ko vanjo tisočletja ni vstopil nihče, jo je leta 1922 v bližini Luksorja odkril britanski arheolog Howard Carter, Tutankamon pa je postal tako rekoč čez noč sinonim za vladarje starega Egipta.

Tudi v zadnjih letih je bila njegova grobnica takorekoč zaprta. Vsaj za javnost. Mednarodna ekipa strokovnjakov je v njej domala desetletje opravljala konservatorska dela in skušala preprečiti, da bi postala po skoraj stotih letih množičnega turizma, ki so sledila trem tisočletjem nedotaknjenosti, žrtev Tutankamonove slave.


 

Na delu 25-članska ekipa

Konservatorski posegi v njej so končani. Kot poroča AFP, ga je vodil Getty Conservation Institute s sedežem v Los Angelesu, na njegovem čelu pa je bil Neville Agnew, ki je vodil 25-člansko ekipo strokovnjakov: arheologov, arhitektov, inženirjev in mikrobiologov.

Tutankamon je pripadal 18. dinastiji Novega kraljestva, vladal je od leta 1333 do 1323 pred našim štetjem in zapustil nešteto vprašanj, povezanih s svojim življenjem in smrtjo, ki jih odpirajo tudi poslikave in predmeti iz grobnice. Njeno reševanje je steklo že leta 2009, a so ga dve leti zatem prekinile politične okoliščine ob protestih, odstopu predsednika Hosnija Mubaraka in nestabilnosti v državi.


 

Skrivnostne rjave pege

V okviru posegov so preučili dvorano, v kateri je bil izvorni faraonov grob, in očistili poslikave, ki jih je desetletja prekrival prah. Specialistka za poslikave Lori Wong je raziskala materialno strukturo barv, ocenila ogroženost in proučila načine ohranitve prastarih barvnih nanosov, v grobnici pa so se z mikroskopom lotili tudi preučevanja skrivnostnih rjavih peg, za katere so se bali, da bi lahko bile glive, ki bi potencialno uničile naslikane prizore iz Tutankamonovega življenja.

Ugotovili so, da so pege dejansko mikrobiološkega izvora, a je šlo za že davno mrtve organizme. Izkazali so se za neodstranljive, pri saniranju se niso podali v restavriranje, ampak so se omejili na konserviranje. »Tudi te rjave pege so del zgodbe,« je povedal Agnew in dodal, da se niso pojavile po Carterjevem odkritju.



Arhitekti so za grobnico zasnovali nove platforme, ki bodo obiskovalce ohranjale v distanci do poslikav, inženirji pa za prezračevalni sistem, ki bo grobnico ščitil pred vplivi ogljikovega dioksida, vlago in prahom. Četudi so največje dragocenosti iz nje na ogled v Egipčanskem muzeju v Kairu, je mumija Tutankamona ostala v njej, tako kot zunanji sarkofag iz pozlačenega lesa.


 

Dokončno zapreti za turiste?

Seveda prva javna predstavitev obnovljene grobnice ni mogla miniti brez najprepoznavnejšega egipčanskega arheologa in nekdanjega ministra za kulturno dediščino Zahija Havasa. Bil je iniciator obnove, ob njenem zaključku je prepričan, da je Tutankamonova grobnica rešena.

A ostaja še vedno prepričan tudi, da je potrebno množičen obisk v njej omejiti ali povsem ukiniti. »Če bomo v grobnici dovolili množičen turizem, ne bo trajala dlje kot 500 let,« je povedal. Morda pa je koga ravno s tem spodbudil k obisku.