Tiskane izdaje
Predsednik države Borut Pahor je z redom za zasluge danes odlikoval Mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi in Miroslava Košuto, z medaljo za zasluge pa Ljobo Jenče in Tomaža Lavriča. V njegovem imenu je medaljo sprejel Robert Botteri, ki je predsedniku predal Lavričevo sporočilo. Mesec dni ga ne bo »špikal« ne z besedo ne s sliko.
V predsedniški palači je danes potekala slovesnost, na kateri je predsednik Borut Pahor vročil državna odlikovanja ustvarjalcem, ki so zadnja desetletja obogatili slovenski kulturni prostor. Red za zasluge je najprej podelil predstavnikoma organizatorja Mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi Cirilu Zlobcu in Antonu Nanutu, ker je, kot se je glasila obrazložitev, »njihov poklon ustvarjalni identiteti slovenskega naroda pravi fenomen trdoživosti in vztrajnosti. Vzpostavili so tradicijo, vredno iskrenega spoštovanja in zahvale.«
Festival namreč deluje že od leta 1979, njegova pobudnika pa sta bila maestro Nanut in skladatelj, dolgoletni dekan akademije za glasbo Marjan Gabrijelčič. Slovenska javnost je po zaslugi festivala spoznala sodobne slovenske ustvarjalce in poustvarjalce resne glasbe, saj so organizatorji festivala slovenske skladatelje sistematično spodbujali k ustvarjanju novih skladb. Teh je v 35-letni zgodovini nastalo in bilo krstno izvedenih več kot 325.
Festival, ki mu vsa leta predseduje akademik Ciril Zlobec, je povezal kraje, ki jih je zaznamoval Marij Kogoj: Kanal ob Soči in Gorico, kjer se je skladatelj šolal, Trst, kjer se je rodil, Ljubljano, kjer je služboval, koncerti pa potekajo v različnih krajih Primorske do Rezije in Benečije. Člani sveta festivala redno sodelujejo z Glasbeno matico iz Trsta, Kulturnim centrom Lojze Bratuž in drugimi zamejskimi ustanovami in kulturniki. Med organizatorji festvala je zlasti Prosvetno društvo Soča, katerega člani že desetletja svoje delo opravljajo brezplačno.
Gledališče v odprt oder leto dni po osimskih sporazumih
Enotni slovenski kulturni prostor ob zahodni meji je že skoraj pred 40 leti začel graditi in ga nato gradil 25 let tudi Miroslav Košuta, danes odlikovan z redom za zasluge na področju gledališkega življenja na Tržaškem. Miroslav Košuta je vodenje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu prevzel leto dni po sprejetju osimskih sporazumov. Tedaj je gledališče dobilo status stalnega gledališča, Košuta pa je ga znal uveljaviti kot oder, na katerem so ustvarjali najpomembnejši slovenski gledališki umetniki in tuji, tudi italijanski dramatiki. »S tem je Košuta gledališče osvobodil getoizacije in zaprtosti v izključno manjšinski krog,« na ta način pa je bil premagan marsikateri predsodek.
V sedmih letih je Miroslav Košuta, dramaturg, pesnik, pisec dramskih besedil, urednik in prevajalec uprizoril sedem Cankarjevih dram s sedmimi režiserji različnih generacij z obeh strani meje. Pesnik Košuta je leta 2011 prejel Prešernovo nagrado.
Strip po Lavričevi zaslugi med umetniške zvrsti
Tomaž Lavrič bralce Mladine z Diarejo zabava že od leta 1988, takrat je »odmevala« še po vsej Jugoslaviji. »Po Lavričevi govorici je strip začel postajati upoštevanja vreden medij, njegova Diareja pa je vir navdiha številnim mladim slovenskim ustavarjalcem stripov, risank, filma in gledaliških predstav.« Ocenjevalci mojstrovega dela so presodili, da iz humorja rad skače v realizem, iz socialnih tem v znanstveno fantastiko, iz karikatur v abstrakcijo ali znakovno risbo in to angažirano, z veliko humorja, očarljivosti in provokativnosti.
Stripi vrhunskega umetnika Tomaža Lavriča so doslej doživeli več kot 40 različnih izdaj, tudi na evropskem stripovskem trgu. Za Bosanske basni je leta 1999 prejel nagradi v Švici in Belgiji, njegovi albumi pa so bili najuspešnejši v Franciji in frankofonskih deželah. Leta 2009 je postal prvi prejemnik nagrade Milka Bambiča za umetniške dosežke na področju stripa v Sloveniji, leto kasneje je pregledno razstavo njegovih del pripravila Moderna galerija v Ljubljani.
Spoštovanje do moči izročila
Z medaljo za zasluge pa je Borut Pahor odlikoval tudi Ljobo Jenče. Leto 1988 je bilo prelomno tudi za to umetnico. Na Radiu Slovenija je zapela ljudske pesmi in s svojo interpretacijo segla med poslušalce zunaj Notranjske. Od tedaj Ljoba potuje po zakladnicah slovenskega ljudskega izročila, jih raziskuje, interpretira, poustvarja in po smernicah Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU ustvarja zvočno zbirko ljudskih pesmi Notranjske. Od leta 2004 tudi Banjške planote.
Nekaj starih ljudskih pesmi je odkrila na že strganih trakovih Radia Slovenije, na katerem so hranili dediščino Glasbenonarodopisnega inštituta. Nekaj jih je dobila od poznavalcev in zbirateljev ljudskega izročila, številne pesmi in pripovedke je sama odkrila med ljudmi. »Srečanja z ljudsko duhovno kulturo ponujajo neizčrpen vir spoznavanja Slovencev in razumevanja življenja,« pravi Ljoba, ki ljudi uči tudi čutenje spoštovanja do moči izročila.
Ljoba Jenče je izdala več samostojnih, bogato in izčrpno opremljenih zgoščenk. Tudi s svojimi več kot stotimi nastopi v enem letu na novo oživlja dediščino, svoja znanja pa z javnostjo deli tudi v štrevilnih radijskih in telefizijskih oddajah, na delavnicah ljudskega petja v programih glasbene mladine Slovenije in Bralne značke. Ljudskemu izročilu, slovenski nesnovni dediščini in vsem, ki želijo postati čuvarji te dediščine, je pred kratkim doma, v Dolenji vasi na Cerkniškem polju, odprla Hišo izročila.
