Tiskane izdaje
Državni zbor je danes opravil prvo obravnavo predloga zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi, ki ga je predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Draganom Matićem (SMC).
Tako imenovani zakon o kulturnem evru je naletel na široko podporo poslancev, čeprav je bilo v razpravi slišati tudi očitke o nabiranju političnih točk.
Kot je uvodoma povedal Matić, je bilo področje kulture v zadnjem obdobju močno prikrajšano tako v finančnem kot organizacijskem smislu, še posebej po koncu leta 2013, ko je prenehal veljati tretji zakon o kulturnem evru, naslednji pa leta 2014 zaradi varčevalne politike prejšnjih vlad ni bil sprejet.
Dodatnih 112,6 milijona za obdobje 2020–2026.
Spomnil je, da je bilo ministrstvo za kulturo, kljub temu da vlada obrača trend financiranja navzgor, neuspešno pri sprejemanju novega tovrstnega zakona, na podlagi katerega bi se med drugim zagotovila dodatna namenska sredstva za sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših enot kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture.
Kot je še povedal, bi na podlagi tega zakona država v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi v državnih proračunih zagotovila dodatnih 112,6 milijona evrov za obdobje 2020–2026.
Vlada se po besedah Toneta Peršaka, ki opravlja tekoče posle ministra za kulturo, zaveda, da se v zadnji letih ni vlagalo v kulturno infrastrukturo in obnovo kulturne dediščine, razen v najbolj nujna vzdrževalna dela. Zakon pa se dotika tudi nekaterih naložb, ki so razvojne za področje kulture, zato je z vidika ministrstva nujen.
V zvezi z večkrat slišanimi očitki, da pretekli zakoni niso bili realizirani v omembe vredni meri, pa je povedal, da je ta zakonski predlog boljši, saj predvideva drugačen pristop. Pri prejšnjih zakonih so bila sredstva vnaprej rezervirana za določene projekte, ki nato v številnih primerih iz različnih razlogov niso bili uresničljivi. Ta predlog pa zlasti pri občinskih investicijah predvideva javne razpise.
Predlog, ki se je zataknil v predalu
Marija Antonija Kovačič (Desus) je uvodoma spomnila na predlog zakona o kulturnem evru, ki ga je na začetku svojega mandata v usklajevanje poslala takratna ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, a se je zataknil v predalu stranke predlagatelja in ministrstva za finance.
Minister je nato zakon znova poskušal uskladiti s koalicijskimi partnerji, a neuspešno. Zato jo je zanimalo, od kod zdaj zelena luč vlade poslanskemu predlogu in ali gre zgolj za preračunljiv poskus nabiranja političnih točk. Kot je še povedala, bodo poslanci Desusa na koncu glasovali po lastni presoji.
Marija Bačič (SD) je spomnila, da je bilo od leta 1999 do leta 2013 na podlagi tega zakona v državnih proračunih za slovensko kulturo dodatno zagotovljenih 95 milijonov evrov. Sami menijo, da je lahko s predlaganim zakonom dosežen pomemben napredek ne le v obnovi zgradb, ampak zlasti v izboljšanju pogojev za kulturno udejstvovanje prebivalk in prebivalcev, zato bodo zakon podprli.
Tudi Franc Trček (Levica) je napovedal podporo predlogu zakona v prvem branju. Se pa pri tem po njegovih besedah postavljata dve pomembni vprašanji: ali v tem mandatu glasovanje o njem sploh bo in kakšna bo dejanska realizacija sredstev iz tega zakona.
Nadaljnja usoda predloga bo znana 27. marca
Anita Koleša (SMC) zakon vidi kot oprijemljiv obet za boljše čase za kulturo. Kot je povedala, je glede na okrevanje gospodarstva ter boljšo javnofinančno situacijo njihova nesporna odgovornost, da poskrbijo za področje kulture, ki je bilo v zadnjem obdobju močno prikrajšano, zato bodo zakon podrli.
Nada Brinovšek (SDS) je izrazila mnenje, da je treba začeti nov investicijski cikel, ki je bil po letu 2008 skoraj v celoti prekinjen. Predlagani zakon po njenih besedah prinaša pozitivne rešitve, ostaja pa tudi več vprašanj in dilem, predvsem bodejo v oči številke, ki so zlasti na področju lokalnih skupnosti prenizke. Zakonu v SDS ne bodo nasprotovali.
Ljudmila Novak (NSi) je napovedala podporo zakonu, pri tem pa izrazila svojo kritiko do Matića in SMC, da se, če bi prej namenili več denarja za kulturo in obnovo kulturne dediščine, zdaj ne bi znašli v takšni zagati.
V razpravi, ki je sledila, je Matić zavrnil navedbe o nabiranju političnih točk in spomnil, da so bili tudi vsi predhodniki tega zakona doslej v obliki poslanskih zakonov. Ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, bodo poslanci odločali 27. marca v okviru glasovanj.
