Tiskane izdaje
Ugledna založba slovarjev Oxford Dictionaries, ki že vrsto let izbira besedo leta, je za besedo leta 2016 razglasila post-truth (post-resničen). Beseda označuje okoliščine, največkrat politične, ko objektivna dejstva manj vplivajo na oblikovanje javnega mnenja od čustev in osebnih prepričanj.
Post-truth se uporablja kot pridevnik, uporaba te besede pa je postala zelo pogosta junija po odločitvi Velike Britanije za izstop iz Evropske unije in julija, ko si je Donald Trump zagotovil republikansko predsedniško nominacijo.
Izraz post-resničen se je z obrobja prebil v osrčje politične razprave in ga sedaj uporabljajo tudi uveljavljeni mediji, pri čemer ne razlagajo njegovega pomena, so pojasnili uredniki slovarja.
Foto: Youtube
»Ne preseneča, da naša izbira te besede odraža leto, v katerem je prevladoval zelo napet politični in družbeni diskurz,« je dejal Casper Grathwohl, vodja uredništva oxfordskih slovarjev. »Spodbujen z uspehom družabnih medijev kot izvorom novic in vse večjim nezaupanjem v dejstva, ki jih ponuja establišment, ima post-resničen kot koncept že nekaj časa lingivistično oporo,« je dodal.
Urednica Charlotte Buxton je rekla, da je izraz »zadel javno imaginacijo« v Veliki Britaniji in ZDA ter da imajo družabna omrežja ključno vlogo. »Zelo tesno je povezan z družabnimi mediji in načinom, kako ljudje pristopajo k njihovim novicam. Mislim, da odraža trend, v katerem emocije in individualne reakcije postajajo vse pomembnejše. Ljudje vse manj črpajo informacije iz izvorov, ki ne trdijo, da so nevtralni,« je povedala za AFP.
Družabna omrežja, posebej Facebook, so bila po ameriških volitvah deležna kritik, ker so dopuščala širjenje »lažnih novic« in dezinformacij. Google in Facebook sta na kritike odgovorila v torek in obljubila, da bosta izkoreninila prihodke od oglaševanja lažnih novic, za katere nekateri trdijo, da so vplivale na ameriške volitve.
Izraz post-resničen označuje razpoloženje zadnjih dvanajstih mesecev, pravi Buxtonova, vendar kroži že dalj časa. Oxfordovi slovarji so zaznali njegovo prvo uporabo v eseju pokojnega srbsko-ameriškega dramatika in romanopisca Steva Tesicha (1942–1996) v eseju, objavljenem leta 1992 v časopisu The Nation v zvezi z afero Iran-Contra in zalivsko vojno. »Mi kot svobodni ljudje smo se odločili, da želimo živeti v nekem post-resničnem svetu,« je napisal Tesich. Obstajajo sicer dokazi, da je bil izraz v rabi že pred Tesichevim člankom, vendar brez transparentnega pomena in brez nove implikacije, da so dejstva postala nepomembna.
Po uradni razlagi predpona post nima običajnega pomena obdobja po nečem kot na primer post-war (povojni), ampak označuje »obdobje, v katerem je določeni kontekst postal nepomemben«.
Med kandidatkami za besedo leta bili tudi brexiter, zagovornik izstopa iz EU; alt-right, ki opisuje ultrakonservativno združevanje v ZDA, za katerega sta značilna zavračanje mainstreamovske politike in uporaba elektronskih medijev za širjenje namerno kontroverzne vsebine; glass cliff, steklen prepad, hygge,odsotnost vsega motečega in čustveno vznemirljivega, coulrophobia, strah pred klovni, Latinx, izraz za Latinskoameričane, ki se uporablja v povezavi z aktivizmom, in woke, zavedanje.
V zadnjih letih so bile besede leta selfie (sebek, 2013), vapanje (kajenje elektronske cigarete, 2014), lani pa sploh niso izbrali besede, temveč emotikon, smeškota, digitalno sličico z obrazom s solzami veselja.
