Pravice žensk v Turčiji zapisane že pred 4000 leti

V Turčiji so odkrili zapise na tablicah iz časa Asircev, ki govorijo o pravicah žensk, posvojitvah in pravicah pri porokah.

Objavljeno
24. julij 2015 11.38
Posodobljeno
24. julij 2015 12.00
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Enakopravnost spolov je v nasprotju z zakoni narave, saj ženske pri delu niso enakovredne moškim, prioriteta žensk bi zato moralo biti materinstvo. To je namreč prava, islamska pot v življenju ženske. Tovrstne izjave, popestrene z napadi na feministke, ki jih v sodobni Turčiji poslušajo ženske (seveda ne le one) in zatem zakrožijo po mednarodnem tisku, je predsednik države Recep Tayyip Erdoğan konec lanskega leta natresel na konferenci o pravicah žensk v Istanbulu.

A so, kot so pokazala najnovejša odkritja arheologov z Univerze v Ankari, zaščito pravic žensk v Turčiji poznali že dolgo prej, preden se je ta država zapisala na svetovni zemljevid. V bronasti dobi, pred štirimi tisočletji.

Iz znamenitega najdišča Kültepe-Kaniş-Karum, v času civilizacije Asircev pomembne trgovske kolonije z več kot 70.000 prebivalci sredi današnje Anatolije, je prišla novica o odkritju okoli štiri tisočletja starih tablic, ki poročajo tudi o stanju tedanjih pravic žensk.

Sporočila o pravicah žensk, možu, tašči ...

Tovrstnih tablic so, kot piše turški Hürryjet Daily News, doslej odkrili nič manj kot okoli 23.500, pismenost je bila razširjena, večinoma pa govorijo o vsakdanjih trgovskih poslih. Nekatere pa poročajo tudi o širšem zasebnem in družbenem življenju. Ohranila se je, denimo, tablica s čustvenim sporočilom žene možu ali pritožbami neke druge ženske nad taščo. Nekatera sporočila so izjemna, ker govorijo o ženskih pravicah, pravicah do posvojitev otrok in pravicah pri dogovorih o porokah, sklenjenih že ob rojstvu.

Najdišče Kültepe-Kaniş-Karum sicer raziskujejo že od leta 1948. Večino doslej odkritih tablic hranijo v Muzeju anatolskih civilizacij v Ankari, nekatere pa so na ogled ob najdišču, kjer čakajo na odprtje novega arheološkega muzeja v bližnjem Kayseriju.

Najdišče je sicer ogromno. Po ocenah arheologov, ki se slišijo precej neverjetno, bi ga, če bi ga hoteli povsem raziskati, morali preučevati kar 5000 let, vsekakor pa upajo, da bo na Unescov seznam svetovne dediščine vpisan že veliko prej.