Tiskane izdaje
Ministrstvo za kulturo je dalo v javno razpravo predloga novele zakona o Slovenskem filmskem centru (SFC) ter zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi.
S prvim želi olajšati položaj avtorjem celovečernih animiranih in dokumentarnih filmov, drugi je potreben zaradi nekaterih nedavnih sprememb in trenutnih težav v kulturi.
S predlogom novele zakona o SFC želi ministrstvo olajšati položaj avtorjem celovečernih animiranih in dokumentarnih filmov, katerih snemanja zaradi tehnologije oziroma teme filma trajajo po več let. Rok za dokončanje teh filmov bi se tako podaljšal. Hkrati želi odpraviti prakso podaljševanja pogodbenih rokov za dokončanje filmskih projektov, ker to povzroča zaplete pri njihovi realizaciji.
Javna razprava bo trajala do 6. februarja, saj želi ministrstvo ujeti rok za pravočasno obravnavo predloga na seji vlade in še pred volitvami predlagati obravnavo in sprejem zakona v DZ."Menimo, da spremembe niso obsežne in ne zahtevne, tako ne zahtevajo dolgotrajne javne razprave, so pa nujne in v prid avtorjem in producentom, zlasti v primeru celovečernih animiranih filmov in določenih žanrov dokumentarnega filma,"so zapisali na ministrstvu.
Z novelo krovnega zakona nad zagate
Novela krovnega zakona v kulturi pa je po oceni ministrstva nujna zaradi nekaterih dejstev, ki so se v zadnjem času zgodile v kulturi, npr. samoukinitev Kulturniške zbornice, in še nekaterih težav, ki izhajajo iz trenutne ureditve področja. Novela tako rešuje nekatere zagate stanovskih društev na področju kulture, določena vprašanja, povezana s položajem samozaposlenih v kulturi, vprašanja, povezana z neposrednimi pozivi in strokovnimi komisijami, ki sodelujejo v postopkih javnih pozivov in razpisov.
Ministrstvo želi omogočiti tudi nekaj več fleksibilnosti pri zaposlovanju v javnih zavodih ter nekoliko preurediti imenovanje pristojnih direktorjev javnih zavodov. Nekoliko jasneje želi opredeliti javno službo na področju kulture in opredeliti razmerja med občinami kot ustanoviteljicami javnih zavodov in ministrstvom za kulturo oziroma državo kot sofinancerjem delovanja teh javnih zavodov. Pripombe in odzive zainteresirane javnosti pričakuje do 9. februarja.
»Zavedamo se, da predstavlja novela krovnega zakona le premostitveni ukrep, vendar ministrstvo predvideva, da bo še v tem mandatu sprejet nov nacionalni program za kulturo (NPK) 2018–2025 in nato v naslednjih dveh letih tudi nov temeljni zakon na področju kulture,« so zapisali na ministrstvu.
Poudarili so še, da so pri pripravi NPK upoštevali veliko pripomb in predlogov iz javne razprave, oblikovali pa so ga v skladu z veljavnim krovnim zakonom. NPK tako obravnava in vsebuje vseh pet tematskih področij, ki jih zahteva zakon. To so: zgodovinsko doseženi položaj kulture, vloga kulture v razvoju Slovenije in slovenskega naroda, javni interes za kulturo, področja kulture, na katerih se zagotavlja kulturne dobrine kot javne dobrine, in usmeritve na področju investicij v javno kulturno infrastrukturo.
NPK upošteva status, ki ga ima kultura v ustavi RS in ki je v skladu s tradicijo. »Gre za koncept nacionalne kulture, ki je bistveno drugačen kot pred osamosvojitvijo Slovenije, ko je šlo predvsem za državotvornost v prvotnem pomenu besede. Danes, ko imamo lastno državo, sta status kulture in javni interes drugačna – bolj primerljiva z vlogo kulture in javnim interesom v primerljivih državah, ki same sebe mislijo podobno kot Slovenija,« so še zapisali na ministrstvu.
