Tiskane izdaje
Predsednik republike Borut Pahor je danes z medaljo za zasluge odlikoval sodelavko jeruzalemskega muzeja Jad Vašem Miriam Steiner Aviezer za ohranitev spomina na slovenske heroje človečnosti, ki so Jude reševali pred holokavstom.
»Zelo sem počaščena, da sem dobila to lepo priznanje, in vesela, da sem v Ljubljani med Slovenci,« je dejala odlikovanka.
Ob tej priložnosti je Steiner Aviezerjeva povedala, da so slovenski pravičniki del pravičnikov vsega sveta. Danes je na vsem svetu 24.000 pravičnikov, med katerimi jih je tudi osem iz Slovenije, kar jo navdaja, kot je dejala, s ponosom. Prepričana je, da je še več pravičnikov, ki so reševali Jude med drugo svetovno vojno.
V Izraelu, kjer živi, vedno poskuša vnesti Slovenijo v razne predmete, ne samo v muzeju Jad Vašem, ampak tudi literarno. Pred kratkim je namreč prevedla dve deli slovenskih modernih pesnikov. Pahorju je podarila knjigo o vladarju Judeje Herod the Great (Veliki Herod).
Slovenska država izreka odlikovanki svojo iskreno hvaležnost, da je ohranila častni spomin na slovenske heroje človečnosti, so zapisali v utemeljitvi odlikovanja v uradu predsednika.
Najmlajša partizanka Judovske brigade
Pravičnik med narodi je sicer častni naziv, ki ga že desetletja podeljuje država Izrael Nejudom, ki so med drugo svetovno vojno tvegali življenje, da bi rešili Jude. Izraz je tesno povezan z ustanovo Jad Vašem, svetovnim spominskim, muzejskim in dokumentacijskim središčem v Jeruzalemu, ki ohranja spomin na Jude, pobite med holokavstom.
Pionirsko delo za prepoznavanje herojev človečnosti slovenskega rodu iz Slovenije in nekdanje Jugoslavije je opravila Miriam Steiner Aviezer, je navedeno v utemeljitvi.
Mladost je preživela v Trebnjem, a že takoj ob začetku vojne je bila družina pregnana na trnovo pot taboriščnikov. Po kapitulaciji Italije so se pridružili partizanom, Miriam pa je bila najmlajša partizanka Judovske brigade.
Po vojni je v Sloveniji doštudirala, delala kot novinarka in pisateljica in bila aktivna v judovski skupnosti. Njen prvenec iz leta 1964 je avtobiografski roman v slovenščini, v katerem je izpovedala svoje otroške izkušnje holokavsta.
Po selitvi v Izrael leta 1971 je postala stalna sodelavka centra Jad Vašem, kjer je skrbela za spomin na jugoslovanske in slovenske Jude, ki so bili žrtve holokavsta. Bila je tudi pobudnica za iskanje pravičnih, ki so delovali na tleh nekdanje Jugoslavije ali bili tam rojeni.
Zaradi njenega požrtvovalnega dela je lahko tudi Slovenija z javnimi obeležji počastila spomin na svoje pravične, še navajajo v obrazložitvi.
Osebno je sodelovala tudi v postopkih imenovanja slovenskih pravičnih, med zadnjimi je bil skladatelj Mihael Rožanc z družino. Pomembno se je angažirala tudi za muzealsko in zgodovinsko ustrezno ureditev židovskega pokopališča v Murski Soboti in bila vedno v oporo in navdih različnim raziskovalcem zgodovine, muzealcem in pedagogom ter vir dragocenih podatkov, so še dodali.
Pred kratkim je na njeno pobudo in z njenim avtorstvom izšla knjiga Slovenski pravični med narodi.
