Pregled leta v kulturi: Tisoč in en razlog za spremembe

Ljubljana – Odgovorov na vprašanje, kaj je bilo v kulturi v iztekajočem se letu narobe, je toliko, kolikor je razočaranih. Seveda bi bilo koristno za mnenje vprašati konzumente, a največ imajo o svetu, ki je iz tira, običajno povedati vsi vpleteni z druge strani.

Razburjenje druge, ustvarjalne, proizvajalne strani, najsibo tiste, ki je varno priklopljena na proračunska sredstva, in tiste, ki mora za ta sredstva konkurirati na razpisih, se zdi večno. Tudi letos je neinstitucionalna kultura čakala in ne dočakala nov, drugačen kulturni model, o katerega potrebnosti se razpravlja že leta. Natančnih pogledov na to, kako bi veljalo spremeniti krovni zakon o kulturi, zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, je več. Poleg mnenja zdajšnje garniture ministrstva, ki se zavzema za manjše posege, ki bi odpravili le ključne anomalije v sistemu, sta na mizi še koncepta dveh »dialoških skupin«.

Ko je posle na ministrstvu prevzela Julijana Bizjak Mlakar, je sicer oznanila, da si bo prizadevala spremeniti večinski odnos do kulture v tem smislu, da bi kulture ne razumeli kot davkoplačevalski strošek, ampak kot priložnost za vse, a kot kaže, je to naloga, ki ni izvedljiva v nekaj letih, če sploh je. Da je v urejenosti tukajšnjega kulturnega pogona marsikaj narobe – o tem govorijo skoraj vsi vpleteni –, se kaže tudi po tem, da je ministrici uspelo kulturi namenjena sredstva sredi vsesplošnega omejevanja apetita po proračunskem denarju ob pripravah proračuna za leti 2016 in 2017 relativno uspešno ohraniti oziroma doseči manjše znižanje, kot se je najprej napovedovalo, vendar kritike njenega početja niso pojenjale. Proračun za kulturo (največ, 2,5 odstotka državnega proračuna, je šlo za kulturo sredi devetdesetih let) je bil nominalno najvišji leta 2009, od takrat vztrajno pada.

Med najbolj slišanimi kritiki je bil Nacionalni svet za kulturo (NSK), katerega večina članov je pred koncem leta odstopila, ker predsednik vlade ni prisluhnil pozivu, da naj ministrico za kulturo zamenja. NSK ugotavlja, da zdajšnji kulturni model potrebuje temeljito prenovo, ki bo odpravila krivično asimetrijo med zaposlenimi in samozaposlenimi, izničila deprivilegiranost mlajših ustvarjalcev ..., a radikalnih sprememb ni videti.

Ministrstvo še zmeraj določa tudi ključne strateške cilje prihodnje medijske politike. Prenovo zakona o medijih je pripravljala že prejšnja garnitura ministrstva, zdajšnja si je za pomoč izvolila še strokovno komisijo in poudarja predvsem zaščito javnega interesa. Javnost so najbolj razburile predvidene kvote slovenske glasbe v programih ter reguliranje sovražnega govora in določitev roka za vložitev zahteve za objavo popravka. Nobenega navdušenja letos niso kazali tudi vodje uspešnejših javnih zavodov, ki so morali z zakonom določena poplačila plačnih nesorazmerij poravnati iz lastnih, neproračunskih sredstev, manj uspešni pa so za denar zaprosili ustanovitelja. Za kulturo pristojno ministrstvo je izplačalo, kolikor je imelo; in dodalo, da potrebnih sredstev ni zagotovilo ministrstvo za finance.