Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko se je režiserka Ivana Djilas v pogovoru za Delo vprašala, ali imamo umetnikov preveč oziroma ali izobražujemo preveč mladih, za katere potem nimamo nobenega pravega načrta, je bilo zanimivo pogledati številke. Govorijo namreč svojo zgodbo.
Podatki – tako tisti, ki govorijo, kako veliko je zanimanje za umetniške poklice, kot tisti, ki povejo, koliko umetnikov vztraja po koncu študiju s statusom samozaposlenega – imajo tudi temno stran: pri istem projektu na primer sodelujejo režiserji in režiserji, igralci in igralci, skladatelji in skladatelji, eni s takimi, drugi z drugačnimi pravicami in socialnim statusom.
Arhitekti, slikarji in drugi
Na ministrstvu za kulturo ugotavljajo, da je bilo 1. februarja v razvid samozaposlenih v kulturi vpisanih natančno 2514 posameznikov. O teh jih ima 1798 priznano pravico do plačevanja prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Pregled po poklicih pokaže, da je bilo samozaposlenih največ arhitektov in slikarjev, sledijo oblikovalci vidnih sporočil, instrumentalisti, kritiki, režiserji, prevajalci in drugi.
Ministrstvo samozaposlenim priznava pomembno vlogo pri uresničevanju javnega interesa na področju kulture, ima pa tudi konkretnejše ukrepe in predloge: po resoluciji o nacionalnem programu za kulturo naj bi se število samozaposlenih od leta 2013, ko jih je bilo v razvidu 2330, do leta 2017 povečalo najmanj za desetino, že lani pa je ministrstvo s spremembo ZUJIK pristopilo k ureditvi njihovega položaja s predlogom, ki bi za vsako prekarno delo na področju kulture predvidel vsaj minimalno dostojno plačilo. Predlog zakona, sporočajo z ministrstva, je v obravnavi pri koalicijskih poslancih.
Zaposlitev – pobožna želja
Kakšen je interes za študij na umetniških fakultetah? Referat Akademije za glasbo poroča, da je bilo v študijskem letu 1989/90 vpisanih 239 študentov, 2000/2001 346, v letošnjem letu 426 študentov. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je v študijskem letu 1990/91 na dodiplomski univerzitetni študij sprejela 20 študentov, v letu 2000/2001 se je vpisalo 18 študentov in še štirje na dveletni magistrski študij, letos se je na prvostopenjske univerzitetne študijske programe redno vpisalo 28 študentov, na drugostopenjske pa 29. Na Fakulteti za arhitekturo, od koder prihaja največje število trenutno samozaposlenih, je bilo leta 1990 vpisanih v 1. letnik 54 študentov, leta 2000 91, v zadnjem študijskem letu jih je 46 in 98 na enovitem drugostopenjskem študiju. Število je odvisno tudi od redno razpisanih vpisnih mest, ki jih z razpisom potrdi vlada.
Nekaj pomembnih dejstev o zaposljivosti umetnikov pove izjava ravnatelja SNG Opera in balet Petra Sotoška Štularja, ki pravi, da ima opera zelo jasno projekcijo, koliko umetnikov bi moralo biti zaposlenih. »Žal pa je financiranje plač s strani ustanovitelja neusklajeno s temi projekcijami, ki predstavljajo najmanjše možno število zaposlenih umetnikov za izpeljavo programa, za katerega smo zadolženi v skladu z aktom o ustanovitvi. Vrzel med sredstvi, ki jih od ustanovitelja prejmemo za plače, in dejansko izplačanimi plačami, je vedno večja (letos bo šlo za plače še skoraj 600.000 evrov lastnih prihodkov). Znesek sredstev za plače, že presega 87 odstotkov celotnega financiranja države.«
Tudi Igor Samobor, ravnatelj SNG Drama Ljubljana, ugotavlja, da so se varčevalni ukrepi zadnjih let negativno obrestovali. »Zaradi zmanjševanja sredstev za plače upokojenih nismo nadomestili z mladimi. V letošnji sezoni smo honorarno zaposlili kar 15 mladih igralcev, naslednjo sezono bo to število približno enako. V naslednjih letih bomo zaposlili dva do tri igralce. Toliko nam omogoča sprotna zamenjava upokojenih članov ansambla. Nove ali dodatne zaposlitve pa niso mogoče.«
Umetniki kot prostitutke
Pogled v ureditev sosednjih držav pokaže, da je na seznamu Hrvaškega združenja svobodnih umetnikov 1322 članov. Hrvaški statistiki pravijo, da je znašal povprečni mesečni zaslužek hrvaškega svobodnega umetnika leta 2013 okrog 600 evrov. Natančno število umetnikov, zaposlenih v javnih zavodih, ni znano, državni revizorji, ki so lani prvič prečesali njihovo poslovanje, so v 64 kulturnih državnih ustanovah (23 knjižnicah, 19 muzejih, 17 gledališčih in še pet drugih) našteli skupno 4394 zaposlenih, poroča Delov dopisnik Dejan Vodobnik iz Zagreba.
Vodja interesnega združenja avstrijskih literatov Gerhard Ruiss ocenjuje, da ima v Avstriji od osem do deset tisoč ljudi status samozaposlenega v kulturi oziroma večino prihodkov ustvarijo z umetniško dejavnostjo. »Tega, koliko svobodnih umetnikov in kulturnikov je pri nas, nihče zares ne ve,« je našemu novinarju Borisu Čibeju povedal vodja dunajskega umetniškega društva Alte Schmiede Walter Famler. Na socialnem zavarovanju tega ne vedo, ker od leta 1981, ko so uvedli zakon o svobodnem delu, ne vodijo posebne statistike, ki bi ločevala med slikarji, maserji ali spolnimi delavkami. »Umetniki so obravnavani kot prostitutke,« se je pošalil Famler. Skladi za socialno zavarovanje umetnikov so od ustanovitve leta 2001 do konca 2014 pomagali 9337 ljudem, pred dvema letoma pa so za to porabili 7,5 milijona evrov, ki so jih zbrali s prispevki od prodaje in izposoje radijskih in satelitskih sprejemnikov in ponudnikov kabelskih omrežij. Med pomoči potrebnimi je bilo največ, 52 odstotkov, likovnih umetnikov.
***
Peter Sotošek Štular, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana
Projekcije o zaposlitvah umetnikov vse bolj postajajo le pobožne želje, ki jih delno krpamo z nadomestitvami upokojenih umetnikov, ki pa so v zadnjih treh letih prav tako izrazito redke.
Foto: Matej Družnik/Delo
Marija Mojca Pungerčar, likovna umetnica
Na področju likovne oziroma vizualne umetnosti, kjer delujem, ni pogojev za to, da bi lahko umetnik preživel s svojim umetniškim ustvarjanjem.
Foto: Leon Vidic/Delo
Miran Zupanič, profesor na AGRFT
Se kdo spomni trajnejših nasprotovanj, polemik in protestov, ki so sledili finančnim rezom in pri katerih so sodelovali največji porabniki proračunskega denarja, torej javni kulturni zavodi? Jaz se jih ne. Svoj del odgovornosti za izginjanje kulturne suverenosti slovenskega naroda nosi torej kulturna sfera sama, pa če si je to še tako težko priznati.
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
