Premier noče uslišati sveta za kulturo

Premier Cerar očitno ne bo uslišal zahteve  Nacionalnega sveta za kulturo, da odide ministrica za kulturo.

Objavljeno
15. december 2015 16.24
lvi*kultura
Tanja Jaklič, Igor Bratož
Tanja Jaklič, Igor Bratož

Enaindvajset dni je minilo od ultimata Nacionalnega sveta kulturo premierju Cerarju: če do 17. decembra ne bo razrešil ministrice za kulturo mag. Julijane Bizjak Mlakar, bodo člani podali odstopno izjavo, je pisalo v pismu. 17. december je jutri. Po kuloarjih se širi vest, da ministrica že išče nove svetnike.

Člani NSK so prepričani, da je vodenje ministrstva izrazito politično in ne strokovno, reševanje problemov konfliktno, kultura nujno potrebuje temeljite reforme, ministrica pa zamuja in zgolj podaljšuje agonijo nevzdržnih razmer. A premier Miro Cerar je zavrnil njihov ultimat. Zanj je edina pot pot dialoga in spoštljivega pogovora, je povedal v ponedeljek. V naslednjih tednih bo sicer na pogovor sprejel tudi predstavnike sveta, poslušal njihova stališča, prav tako pa bo opravljen pregled dela posameznih ministrov. Če bo ugotovil, da ni bilo storjeno dovolj ali so bile prevelike napake, dopušča možnost zamenjave oziroma rekonstrukcije vlade.

Na ministrstvu za kulturo so za zdaj prepričani, da ministrica uživa zaupanje premiera in svoje stranke Desus. Kot so zapisali, je imela vedno odprta vrata za pogovore s člani NSK, še nekaj dni pred ultimatom se je pogovarjala prav z vsakim in nihče ji ni z nobeno besedo omenil očitka na njeno delo.

Ministrica tudi poudarja, da pismo med kulturniki nikakor ni usklajeno, član NSK Uroš Lajovic je v celoti odstopil od vsebine, članica Jadranka Plut se ni strinjala z odstopom, iz kulturne javnosti sta akciji NSK nasprotovala predsednik sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev na področju kulture (Suki) Denis Miklavčič, med direktorji pa denimo Damjan Damjanovič iz Slovenske filharmonije.

Prvi v celotni akciji NSK vidi poskus zaustavitve predlaganih sprememb krovnega zakona za kulturo, ki so po njegovem prvič v poosamosvojitveni Sloveniji usmerjene v prepoznavanje samozaposlenih. »Strah nekaterih, ki so se v danih pogojih znašli s svojimi poslovnimi modeli, pred tem, da bi ustvarjalci, ki delajo zanje, imeli kakšne pravice do ustreznih delovnih pogojev in enakega plačila za enako delo, je očitno tako močan, da so uporabili vsa sredstva, da bi to preprečili. Ministrica je kulturi zagotovila več sredstev, kot je bilo predvideno s proračunom, vedno pa je denarja premalo, kar pomnim (še iz časa Jugoslavije), kje je torej tista meja, ko bi bili zadovoljni?«

Miklavčič še meni, da je to kultura linča. Damjanovič prav tako ne skriva svoje podpore ministrici, ki po njegovem nima lobističnih povezav s temi ali onimi akterji, upa, da bo uspela s trmo in doslednostjo pripraviti zakone, ki bodo omogočili kulturnim menedžerjem opravljati delo. »Zdaj imamo v marsičem zvezane roke, odgovornosti pa nesorazmerno velike. Pri zaposlenih je obratno: njihove obveznosti so poljubne, odgovornost nikakršna, časa za rovarjenje pa neomejeno.«

A nasprotnikov ministrice je več


»V petek bo navaden dan, po zajtrku napišemo odstopne izjave in gremo delat.« Tako nam je včeraj podobo konca tega tedna napovedal predsednik NSK Metod Pevec in dodal: »Če do četrtka s strani vlade ne bo jasnega odziva, se bo zgodilo to, kar jasno piše v našem pismu – odstop večine članov NSK. Za našo odločitvijo ni niti zasebnih interesov niti pučističnih ambicij ali domišljavosti slonokoščenega stolpa. O vsem, kar smo napisali, pa bo – če ne bo utegnil predsednik vlade – sodil čas.«

Pevec trdi, da NSK ni prosil za podporo, a jih je – kot je razvidno iz izjave Društva slovenskih pisateljev – 2506 podpisalo peticijo proti rezom v kulturi, poleg njih institucije, od Skupnosti muzejev Slovenije, Združenja splošnih knjižnic, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov do Društva gledaliških režiserjev, društva Asociacija, Državnega sveta in drugih.