Tiskane izdaje
Ciprčani se s prestižnim naslovom kitijo prvič, Danci vsaj približno vedo, kako se stvarem streže, saj je bil København leta 1996 evropska prestolnica kulture, je pa res, da so se v Aarhusu pripravljali na prestolniško leto od leta 2008 (običajen čas priprav, infrastrukturnih, programskih in vseh drugih je po mnenju bruseljskih birokratov šest let). Maribor, se lahko spomnimo, je bil prestolnica leta 2012.
V Pafosu, ki se hvali kot rojstni kraj boginje Afrodite in kot eden najslavnejših antičnih romarskih krajev (mesto je na Unescovem seznamu svetovne dediščine), bodo zaradi geografske bližine Bližnjega vzhoda in Severne Afrike postavili v ospredje izkušnjo večkulturnosti, zato so svoj program naslovili Povezave med kontinenti, mostovi med kulturami in dodali, da bo plaz kulturnih dogodkov na poseben način povezal meščane, priseljence oziroma migrante in obiskovalce.
Tisočletno tradicijo kulturnega življenja na prostem bodo v Pafosu poudarili tako, da bo vse mesto postalo velik oder, ambiciozna kulturna »tovarna na prostem«, je povedal umetniški direktor pafoškega programa Marios Joannou Elia.
»To naj bi bil prostor, v katerem bodo vsi pustili ob strani razlike in se posvetili ustvarjanju združene celote, kolektivne identitete, ne le pafoške, ampak evropske. Dogodki bodo povsod, na vsakem vogalu, v parkih, na ulicah, gradovih, na obalah, vse se bo spremenilo v kulturno dvorano,« dodaja Elia in pravi, da hočejo pokazati navdih, strast in odločenost, izvirajoče iz devettisočletne zgodovine Pafosa.
Predsednik organizacijskega odbora Hristos Pacalides pravi, da so program pripravljali v težavnih socialnih in finančnih okoliščinah, vendar so nanj neskončno ponosni. Celodnevno otvoritveno svečanost, na kateri bo sodeloval tudi jazz orkester iz Aarhusa, bodo na Cipru uprizorili v soboto, 28. januarja.
Kultura v mestu nasmehov
V Aarhusu, drugem največjem danskem mestu, znano je kot mesto nasmehov, vabijo obiskovalce na obisk s sloganom Premislimo znova in jim svetujejo, da se posvetijo premisleku o minulem – in pri tem najdejo srečo.
Program so sicer razdelili na tradicionalne kategorije, od glasbe in literature, prek oblikovanja, športa, filma in gledališča, do gastronomije, imajo pa tudi čisto svoje programske razdelke: zima kot čas teme bo združila obiskovalce z otvoritveno in sklepno svečanostjo ob svečah, pomlad bo čas za pogledovanje v preteklost in vprašanja, kdo smo in od kod prihajamo, poletje bo čas za odgovore na skupne evropske izzive, jesen pa bo ob premisleku o zgodovini čas za oziranje v prihodnost.
V programu imajo Danci štiri večje dogodke, dvanajst dogodkov ob polni luni in skupaj več kot tristo umetniških projektov. Direktorica programa Rebecca Matthews pravi: »Vse leto bomo ponujali spektakularne dogodke, izjemne izkušnje in magične trenutke.« K sodelovanju so povabili danske in tuje umetnike, v ospredju pa bo pristaniški predel Aarhusa, ki ga v velikem prenovitvenem projektu iz industrijskega območja spreminjajo v nov urbani prostor.
Proračun za celotno kulturno prestolnico znaša 56,5 milijona evrov, od tega bo šlo 38 milijonov za 160 kulturnih projektov. V Aarhusu bodo otvoritveno svečanost, ki jo podpisuje režiser Nigel Jamieson (režiral je tudi slovesnost v Liverpoolu leta 2008, pa tudi odprtje olimpijskih iger v Sydneyju), imeli v soboto, 21. januarja.
Denar, ki se vrne
V Bruslju pogosto omenjajo, da program evropske prestolnice kulture spodbuja razvoj lokalnega gospodarstva in ponuja konkretne številke: lanska prestolnica Wrocław je pritegnila rekordno število investicij, vseh je bilo za 615 milijonov evrov, vsak vloženi evro v eno od kulturnih prestolnic leta 2015, belgijski Mons, je lokalnemu gospodarstvu prinesel med 5,5 in 6 evri, Marseille-Provence je leta 2013 privabil največ posameznih obiskovalcev, nabralo se jih je enajst milijonov, tam so takrat s pomočjo evropskih sredstev, namenjenih novi kulturni infrastrukturi, odprli tudi nov Muzej evropskih in sredozemskih civilizacij, v Pécsu so leta 2010 zaznali 27-odstotni dvig turističnih prenočitev, z novo kulturno infrastrukturo so kot pomembno turistično točko karpatske regije leta 2013 Slovaki predstavili Košice, odlično jo je odnesel tudi Liverpool leta 2008, ki ga je tisto leto obiskalo 34 odstotkov več turistov. Študija o ekonomskih učinkih EPK Maribor 2012 je pokazala, da so tisto leto imeli 20 odstotkov več prenočitev.
Aarhus bo v programu kulturne prestolnice ponudil eklektično mešanico kulturnih projektov različnih skandinavskih umetnikov, med najbolj nespregledljivimi bo najverjetneje stopetdesetmetrska instalacija Mavrična panorama dansko-islandskega vizualnega umetnika Olafurja Eliassona, postavljena na strehi muzeja ARoS.
Eliasson sodeluje tudi z mednarodnim festivalom iz Manchestra, baletom pariške Opere, londonskim gledališčem Sadler's Wells in glasbenim producentom Jamiejem XX pri aarhuški postavitvi sodobnega baleta Drevo znamenj, ki je bil premierno predstavljen v Manchestru. Danska oskarjevka, režiserka Susanne Bier, avtorica serije po romanu Johna le Carréja Nočni receptor, se je za evropsko prestolnico kulture lotila velikega zalogaja in bo tri svoje filme na novo »premislila«, enega kot balet, drugega kot opero in tretjega kot muzikal.
