Tiskane izdaje
Prizorišče: ministrstvo za kulturo. Dogodek: formalno izredna, vsebinsko protestna seja Nacionalnega sveta za kulturo. Odsotna brez opravičila: predsednik vlade in minister za finance, oba vabljena. Prisotna: ministrica za kulturo. Kulturnikom je povedala nekaj številk.
Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar je o milijonih, ki bodo, kakor je zagotovil minister Mramor, namenjeni kulturi v naslednjih dveh letih, na današnji izredni seji Nacionalnega sveta za kulturo govorila zadržano resnobno.
Da se je za del proračunske pogače morala boriti, je bilo razumljivo iz podatka, da se je pogajala tako rekoč inkognito, brez obveščanja javnosti, kaj počne. Iztržek ministričinih sestankov (podprtih z angažmajem kulturnikov, kot je danes ugotovila ministrica in se jim zahvalila) je – če bo sprejet v taki obliki, kakršna je zdaj –, da bo proračun za kulturo manj načet, kot se je zdelo doslej, ko so krožile številke o 17 in 19 milijonih manj.
Do nedeljske seje vlade, je danes razložila ministrica v povsem zasedeni veliki sejni sobi ministrstva za kulturo, je bilo v predlogu proračunskih sredstev ministrstva za naslednji dve leti zapisano 144.934.320 evrov v letu 2016 in 143.380.822 evrov v letu 2017, a se s tem na seji ni želela strinjati, saj so manjkala dovoljšna sredstva za plače in napredovanja v javnih zavodih, končni rezultat pogajanj so drugačne, višje številke: dva milijona več za prihodnje leto v integralnem delu kulturnega proračuna in pet za leto 2017, to pa ne bo poseglo v denar, namenjen programom.
Poleg tega se je ministrstvu uspelo dokopati še do dodatnih evropskih nepovratnih sredstev, 3.880.828 evrov v letu 2016 in 6.161.801 evro v letu 2017, k čemur je treba prišteti še slovensko udeležbo v znesku 684.852 evrov v letu 2016, in leto kasneje še okrog 1,1 milijona evrov, skupaj z že doslej zagotovljenimi sredstvi pri drugih ministrstvih bo torej teh sredstev najmanj za okrog 37.300.000 evrov do leta 2020.
Ob osebnem zagotovilu finančnega ministra, da bodo številke res take (ministrica je zahtevala, da se to zagotovilo zabeleži v magnetogramu), bo skupni proračun ministrstva za kulturo v letu 2016 151.500.000 evrov, leta 2017 pa 155.630.000 evrov, kar je po njenem mnenju bistveno izboljšanje glede na prejšnje napovedi. V primerjavi z rebalansom proračuna za leto 2015 bo v prihodnjem letu denar za kulturo dosegel 96,36 odstotka letošnje vsote, leto kasneje pa 99 odstotkov.
Prejšnji predsednik NSK Slavko Pregl je danes postregel s podatkom: »Leta 2010 je bilo povprečje knjižničnega nadomestila, poplačila avtorjem za izposojo njihovih del v javnih knjižnicah, za slovenskega avtorja nekoliko nižje od povprečne evropske subvencije za kravo, ki je takrat znašala 420 evrov na leto. Letos smo višino subvencije za kravo dosegli, a žal se je vmes zmanjšala na 196 evrov.«
Prejšnji predsednik NSK Miran Zupanič: »Trend (padanja sredstev za kulturo) ne napoveduje nič drugega – tonemo po volji političnih oblastnih elit!«
Predsednik NSK Metod Pevec ob novih proračunskih številkah: »To je omiljeno varčevanje, še zmerom smo na slabšem, kot smo bili lani, predlani in leta prej. Varčevanje s pospeškom v fazi gospodarskega okrevanja ni dobro, če bodo ustvarjalci dopustili varčevanje, bodo krivi oni sami, ne tisti, ki ga uvajajo, krivi bodo za nižanje standardov vrhunske kulture, bojim pa se, da smo mejo ogroženosti že prestopili.«
Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski: »Lani je Cankarjev dom od Ministrstva za kulturo prejel malo več kot pet milijonov evrov javnih sredstev, za različne davke pa smo morali slovenski državi nakazati kar 64,16 odstotkov te subvencije oziroma nekaj več kot tri milijone evrov. Subvencije za kulturo se tako v veliki meri že v izhodišču vračajo v splošni proračun. Najverjetneje smo glede višine obdavčitev svetovni unikum, po posebno prefinjenem in premišljenem ravnanju s kulturo pa žal ne.«
Direktor založbe Beletrina Mitja Čander: »Ministrici je uspelo nekoliko popraviti slabo izhodišče, uspešna je tudi pri pogajanjih za mehke vsebine v okviru evropskih sredstev. Manjkajo sredstva za investicije in kulturno dediščino, kar se je doslej financiralo iz evropskih sredstev, zdaj pa to ni mogoče. Zato je nujen sprejem interventnega zakona oziroma zakona o kulturnem evru.«
Direktor Kina Šiška Simon Kardum: »JBM se, kot je razvidno iz njene izjave na seji NSK, predstavlja kot zaščitnica in odrešiteljica slovenske kulture. Manever ji je, vsaj na videz, uspel, in prav zavoljo videza ji je potrebno čestitati. V kolikor imamo seveda opravka z verodostojnimi izračuni. Je pa potrebno hkrati opozoriti, da bo morala iz »svojega« proračuna poskrbeti za redna napredovanja javnih uslužbencev in še za dodaten odstotek sredstev za stimuliranje zaposlovanja mladih v javnem sektorju. Kar pomeni, da bo nekaj-odstotnemu predvidenemu zmanjšanju potrebno prišteti še nekaj odstotkov. In smo spet na začetku, pri občutnem proračunskem rezu – v času gospodarske rasti. To pa ne pomeni nič drugega kot pridružiti se zahtevi NSK. Naj nemudoma odstopi.«
Z ministrstva za finance so na vprašanje o razrezu proračuna danes odgovorili, da imajo ministrstva čas za vnose v finančne načrte do 16. ure. »Dokler podatki niso dokončno vneseni, ne moremo razpolagati z globalnimi številkami, niti na prihodkovni niti na odhodkovni strani proračunov, niti ne moremo govoriti o sredstvih po posameznih proračunskih uporabnikih. Podatki bodo predvidoma na voljo jutri.«
