Tiskane izdaje
Ni običaj, da bi točajko ali točaja v slovenskih lokalih ob poravnavi računa prepričali z lepimi besedami in nič evri. A je bilo včeraj tako.
Ob svetovnem dnevu poezije si lahko v okviru akcije Plačaj z verzom v 70 lokalih s pesnikovanjem prišel do zastonjske kave.
Tekla je kava, tekli so verzi, danes pa nas je na elektronskem naslovu pričakala kopica fotografij svežih stihov. Poslala nam jih je Hana Vidic iz Future, vsi pa izhajajo iz Sobe 102 na Cankarjevi cesti v Ljubljani.
»Zjutraj te ljubim. Opoldne te pobožam. Zvečer te zgubim,« so eni izmed verzov z okusom kave, za sosednjo mizo so morda nastali naslednji: »Izvijamo se iz toplih kožuhov zimskih, padamo izza mask. Kaj bi se silil, da vidiš tisto, česar ni? Čas beži? Časa ni!«
Ali: »Življenje. Spomladi cvetenje. Pozimi trpljenje. Vmes pa žgoče hotenje.« Ali optimistični, na svetobolje imuni »Prvi in drugi verz prineseta ti kavo, tretji pa zabavo.« Kar nekaj rezultatov včerajšnjega maratona v kovanju rim objavljamo na fotografijah.
