Razkrivanje večplastne podobe Afganistana

V Slovenskem etnografskem muzeju so že začeli pripravljati največjo razstavo v prihodnjem letu.

Objavljeno
16. december 2016 11.09
K. R.
K. R.

V Slovenskem etnografskem muzeju so že začeli pripravljati največjo razstavo v prihodnjem letu. Danes so pripeljali predmete za razstavo Afganistan – slovenski pogledi, ki jo bodo odprli marca.

Predmete so pripeljali iz varšavskega Muzeja Azije in Pacifika, ki jih je našemu muzeju brezplačno posodil. Gre za 110 afganistanskih muzejskih predmetov, ki jih je varšavski muzej zbral na raziskovalnih etnoloških ekspedicijah v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Med predmeti je 12 kosov orožja iz 17. do 20. stoletja, 13 moških in ženskih oblačil iz 20. stoletja, 19 pokrival različnih etničnih skupin (Paštunov, Tadžikov, Uzbekov, Hazarov, Turkmenov ...), 17 preprog in kilimov iz 19. in 20. stoletja, 22 akvarelov afganistanskega slikarja Mohammada Ashrafa Anzoorgarja od šestdesetih do devetdesetih let 20. stoletja, dvoje afganistanskih glasbil rubab iz 20. stoletja, dvoje pip za kajenje hašiša iz 20. stoletja, 19 kosov etničnega nakita.

V Slovenskem etnografskem muzeju sta se že leta 2010 rodili ideja in želja, da se Afganistan predstavi slovenski javnosti kot dežela, ki ni le prostor vojnih spopadov, ruševin in množic, ki poskušajo ubežati smrti. Zato razstava Afganistan – slovenski pogledi odpira okno pri nas precej neznani kulturi, življenju številnih ljudstev, domovanju stoterih spominov.

Kustos razstave Ralf Čeplak Mencin je tako leta 2011 ob raziskavi revitalizacije rokodelskoobrtne dejavnosti navezal stike z Muzejem in Arhivom Herat v Afganistanu ter se povezal z nekaterimi ključnimi predstavniki tamkajšnje kulturne dediščine.

Zbornik z 28 slovenskimi prispevki o Afganistanu

Uvod v razstavo je zbornik Afganistan - slovenski pogledi z osemindvajsetimi prispevki Slovencev, ki so obiskali to daljno deželo in jih je tako ali drugače očarala. Večina je Afganistan doživela še v času, ko je tam vladal relativni mir, torej v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, zato iz njihovih potopisov veje pravi utrip dežele ponosnih ljudi, ljudi, ki odprto sprejemajo goste iz sveta, pri  tem pa ostajajo zvesti svoji tradiciji in običajem.

Razstava in bogat program bosta razbijala stereotipe in predsodke, ki se vse globlje zajedajo v slovensko družbo. Prikazati želi objektivnejšo podobo kulturnega bogastva in etničnih nasprotij te dežele s spodbujanjem razumevanja in zanimanja za kulturno pestrost, zgodovino, umetnost, geografijo, politična, verska in etnična vprašanja.

Uvod v etnološko razstavo bo 70 fotografij slovenske fotografinje Mance Juvan Afganske ženske: razkrita življenja, razstavljenih na ploščadi pred muzejem. Etnološka razstava pa bo postavljena v prvem nadstropju muzeja. V prvem prostoru bo na ogled aktualna problematika begunskega vprašanja z umetniško instalacijo Brez meja slovenske umetnice Eve Petrič (izdelali so jo afganistanski begunci), s fotografijami, videoinserti in originalnimi predmeti iz begunskih taborišč ter krajšimi besedili.

V drugem prostoru bodo predstavljene zanimive zgodbe Slovencev, ki so v sedemdesetih letih in po 11. septembru 2001 v dveh valovih obiskali Afganistan, med njimi pa geografska, kulturno-zgodovinska, verska in etnična podoba Afganistana.

V tretjem prostoru pa bo predstavljen sodobni Afganistan. O prihodnosti Afganistana bo razstava spregovorila prek intervjujev z afganistanskimi begunci.

Uporabili bodo snovno dediščino – predmete, fotografije, panoje − in nesnovno dediščino − življenjske zgodbe (namenske video- in avdioposnetke).

Ob sami razstavi bodo potekali tudi najrazličnejši dogodki: okrogle mize, predavanja, koncerti, literarna srečanja, filmski večeri, delavnice za otroke ...