Tiskane izdaje
Ljubljana – V času pomanjkanja finančnih sredstev za kulturo in umetnost se dvigajo glasovi, ki iščejo nove ali nove stare načine pridobivanja sredstev. Asociacija nevladnih organizacij širi idejo o shemi deleža za umetnost, ministrstvo za kulturo išče možnosti za kulturni tolar.
Asociacija, zveza društev, ki deluje kot mreža nevladnih organizacij v kulturi, že veliko let išče načine in poti, kako združiti ali povezati gospodarstvo in kulturo, da bi z roko v roki implementirala naš tukaj in zdaj. »Prepričani smo, da imata pri združevanju oba družbena segmenta lahko koristi,« pravijo.
Pred kratkim je Asociacija po socialnih omrežjih sprožila razpravo o različnih načinih zasebnega vlaganja v kulturo in umetnost, poudarek je na konkretnem ukrepu, ki je v preteklosti že doživel širšo podporo: to je tako imenovana shema deleža za umetnost.
Gre za v svetu dobro uveljavljen način podpore umestitve umetniških del v javni prostor. Shema zagotavlja, da se ob postavitvi, obnovi oziroma gradnji stavb, zakonsko oddvoji določen odstotek (1,25 odstotka) celotnih sredstev investicije za umetniška dela te stavbe v korist širše javnosti in družbe. A kaj ko novogradenj ni? To ni res, pravi Andrej Srakar, predsednik društva Asociacija.
Pojasnjuje, da je bilo »na letni ravni (2014) za milijardo 600 milijonov javnih gradenj, torej javne infrastrukture. Če bi uvedli 1,25 odstotkov za kulturo, bi to pomenilo za ustvarjalce 18 milijonov na letni ravni.«
V zahodnih državah po besedah Asociacije tovrstni mehanizem deluje. Najpogosteje v nove ali obnovljene prostore umeščajo kiparska ali druga dela s področja likovne umetnosti, v skandinavskih državah pa na ta način uresničujejo tudi glasbene in gledališke intervencije v prostor. Pridobljeni denar gre v roke neposredno umetniku. »Seveda ni vsak prostor primeren za vsako umetnost,« je povedal Srakar in dodal, da bi morali ustanoviti neodvisno petčlansko komisijo, v kateri bi moral biti tudi nekdo od investitorjev, ki bi sprejemala ponudbe in se odločala, kaj bi bilo najbolj primerno.
Forum za umetnost in gospodarstvo
Zakon o zasebnem vlagateljstvu v kulturo in umetnost je leta 2012 že skorajda ugledal luč sveta, a se je zamenjal minister za kulturo in je obležal v predalu. Zdaj v Asociaciji obujajo začete predloge, detektirajo razpoloženje med različnimi interesenti, predvsem s področja kulture in gospodarstva. »Načinov zasebnega vlaganja v kulturo je namreč veliko, od donacij, sponzorstev, davčnih olajšav, deleža iz loterijskih sredstev idr., zato bi bilo smiselno vzpostaviti nekakšen forum ali spletišče »arts and bussines« (umetnost in posel), kjer bi svoje poglede in predloge delili nosilci umetniških projektov in predstavniki gospodarstva,« pravi Anela Bešo, ki se v Asociaciji ukvarja s shemo deleža za umetnost.
V tujini po njenih besedah obstaja vrsta tovrstnih srečišč, kjer se povezujejo umetnost, kultura, gospodarstveniki in poslovneži. Dodala je, da želijo z javno razpravo spodbuditi tudi MzK, ki bi moralo o vlaganjih v kulturo razmišljati strateško. Enega od problemov vidi v tem, da so mandati ministrov tako kratki, da se te teme sploh ne uspejo lotiti.
Ali »kulturni tolar« (znova) bo?
Ministrstvo je že v začetku leta priparvilo predlog zakona o kulturnem tolarju (imenovan je zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi). Predlog je uspešno prestal javno obravnavo, uživa pa tudi najširšo podporo javnosti. V zakon so uvrstili le najbolj ogroženo kulturno dediščino in najbolj nujno kulturno infrastrukturo. Če ne bo sprejet, po mnenju ministrstva vse do leta 2020 ne bi bilo potrebnih sredstev za obnovo in varovanje kulturne dediščine ter za javno kulturno infrastrukturo.
»Predvidena proračuna za leti 2016 in 2017 skorajda ne vsebujeta sredstev za varovanje, obnavljanje in promocijo kulturne dediščine in tudi ne potrebnih sredstev za javno kulturno infrastrukturo, zato si prizadevamo za sprejem predloga zakona,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Zakonu pa nasprotuje minister za finance, ker bi bilo treba kulturni dediščini iz integralnega proračuna nameniti določena finančna sredstva (9 milijonov v letu 2016 in enak znesek za leto 2017). To je tudi edini razlog, da zakon še ni bil uvrščen na sejo vlade, kar pa je menda odločitev predsednika vlade dr. Mira Cerarja.
