Tiskane izdaje
Vlada se je na današnji seji seznanila s poročilom o pregledu izdatkov in s predlogi možnih ukrepov v kulturi in civilni družbi.
Po mnenju delovne skupine so ključne spremembe uveljavljanje meril kakovosti, določanje meril odgovornosti in s tem meril za financiranje javnih zavodov in uveljavitev fleksibilnejšega sistema delovnih razmerij v zavodih.
Med drugimi ukrepi so tudi določene spremembe v javnem zavodu RTV in na področju kulturne dediščine, so po današnji seji sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Področje kulture že več let predmet poskusov prenove
V sklopu ukrepov za okrepitev fiskalne strategije je Slovenija v letih 2015 in 2016 prvič predstavila preglede izdatkov za področja socialne varnosti in pokojninskega varstva ter izobraževanja, kar bo nadaljevala tudi v prihodnje. Junija lani je vlada ustanovila tudi delovno skupino za pripravo pregleda državnih izdatkov na področju kulture.
Člani delovne skupine so bili predstavniki vladnih resorjev in Urada za makroekonomske analize in razvoj, tehnično pomoč pa sta nudila strokovnjaka evropske komisije iz Službe za podporo strukturnim reformam.
Področje kulture v Sloveniji je že nekaj let predmet poskusov prenove, vendar celovite prenove kulturnega modela še ni bilo. Med nalogami skupine so bile priprava analize stanja izdatkov v Sloveniji, mednarodna primerjalna analiza ter oblikovanje nabora možnih rešitev s finančnimi posledicami in učinki ter zahtevanimi spremembami zakonodaje, ki bodo vodile k zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti v skladu z ustavo, piše v sporočilu za javnost.
Kulturni sistem vzporeden socialni sistem?
Razloge za prenovo kulturnega modela različni strokovnjaki prepoznavajo v zastarelem sistemu delovanja in financiranja sistemov v kulturi ter argumentu, da se je kulturni sistem večinoma spremenil v nekakšen vzporedni socialni sistem. »Namen in smisel kulturne politike je zagotavljanje kakovosti na vseh ravneh in vseh področjih kulture, in ne reševanje eksistencialnih težav kulturnih delavcev,« piše v sporočilu.
Pri pripravi pregleda izdatkov na področju kulture je bil namen predvsem pregledati področje kultura in civilna družba, ki je del programske klasifikacije državnega proračuna in poleg kulture obravnava tudi delovanje nevladnih organizacij. Pregled izdatkov vključuje tako sredstva državnega proračuna kot občinske proračune, posebno poglavje pa je namenjeno pregledu izdatkov nacionalne RTV.
Na podlagi analize so v poročilu navedeni ukrepi za izboljšanje porabe obstoječih sredstev in izboljšanje sistema upravljanja. Ključne ugotovitve so, da je delež javnih izdatkov, ki ga v Sloveniji namenjamo kulturi, med največjimi v Evropi. Večje deleže BDP kulturi namenjajo le še v Latviji, Estoniji in Malti. Prav tako poročilo navaja, da je v Sloveniji delež delovno aktivnih v kulturi večji, kot je v povprečju v EU, predvsem je večji delež zaposlenih za poln delovni čas.
Okoli 60 odstotkov vseh sredstev tekoči transferji javnim zavodom
Sredstva, namenjena kulturi, so se nominalno od leta 2008 do leta 2011 povečevala in med letoma 2011 in 2015 nižala, vendar je delež izdatkov, namenjenih kulturi, glede na BDP v tem obdobju ostajal enak. Prav tako se je v obravnavanem obdobju produkcija kulturnih prireditev povečevala. Razlog je način financiranja, saj se delež financiranja javnih zavodov v kulturi tudi med krizo ni zniževal.
Po ugotovitvah skupine je bilo tudi število zaposlenih v kulturi v obdobju krize na približno enaki ravni. Največji del skupnih sredstev za kulturo (okoli 60 odstotkov vseh sredstev) so tekoči transferji javnim zavodom.
Obseg financiranja vseh drugih programskih vsebin, investicij, nevladnih organizacij, kreativnih industrij, programov ljubiteljske kulture in kulturne dediščine ter drugih vsebin, ki niso neposredno vezane na delovanje javnih zavodov, pa je posledično majhen.
