Tiskane izdaje
Slovenija je pred petimi leti postala pridružena članica Evropske vesoljske agencije (Esa) in z njo sodelovala s 26 projekti. Da znanstveni in industrijski potencial pri nas obstajata, so te dni ugotavljali nekateri ključni predstavniki Ese. V pogovorih s politiki pa so pretresali predvsem, kakšno priložnost – zlasti za gospodarstvo – ponuja polnopravno članstvo v tej organizaciji.
Pogovori, ki so ta teden v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) potekali med predstavniki Ese in slovenskimi znanstveniki, podjetniki, so pokazali, da je tu nastalo precej znanstvenih in tehnoloških dosežkov slovenskih institucij in podjetij, ki sodelujejo z Eso. Na včerajšnjem srečanju sta generalni direktor Ese Johann-Dietrich Wörner in slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek govorila predvsem o nadaljnjem sodelovanju in njegovih ekonomskih učinkih.
Slovenija se namreč spogleduje s polnopravnim članstvom v Esi, kar bi državni proračun na leto obremenilo za približno dva milijona evrov. A v zameno bi raziskovalne znanstvene institucije in industrija dobile dostop do sodelovanja v pomembnih Esinih programih. Poznavalci in predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ocenjujejo, da bi se prvotni vložek lahko vsaj podvojil, če ne potrojil ali početveril.
Johann-Dietrich Wörner v Sloveniji vidi potencial v močnem akademskem polju pa tudi v mnogih industrijskih področjih, ki zadevajo agrikulturo in informatiko. Na vprašanje Dela, kaj lahko polnopravno članstvo pomeni za majhno državo, kot je Slovenija, Wörner odgovarja: »Nerad govorim o majhnih in velikih državah. Slovenski prispevek k Esi je morda majhen, a je Slovenija pomembna država za prihodnost. Moj moto za Eso ni 'Združene države Evrope', ampak 'Združeno vesolje (space) v Evropi'.« Eric Morel de Westgaver, ki v Esi skrbi za industrijo, nabavo in pravo, pa je poudaril, da majhne države z udeležbo v Esi dobijo priložnost sodelovanja v vesoljskih programih, ki jih same nikoli ne bi mogle izvajati.
Na podlagi dosedanjih slovenskih dosežkov podobno ocenjuje, da je priložnosti za sodelovanje veliko. Rezultati petletnega pridruženega članstva in slovenskega prispevka so po njegovem zanimivi in zadevajo zelo različna področja: »Univerza v Ljubljani je, denimo, izdelala zelo zanimive algoritme, ki bi pomagali bolje izračunavati hitrost širjenja vesolja. Prav ta univerza dela tudi pri projektu, ki raziskuje korelacijo med hitrostjo vetra in temperaturo – to bo velik korak naprej pri napovedovanju vremena za vse.«
V kontekstu vesoljskih tehnologij in raziskav, ki prispevajo k življenju na Zemlji, lahko vidimo tudi center odličnosti Vesolje.si, ki je z Eso sodeloval na področju naprednih materialov, satelitskih tehnologij, meteorologije in astrofizike itd. Podatki, ki jih njihova satelitska misija lahko prinese, pospremljeni z ustreznimi algoritmi, so lahko v pomoč tako pri kmetijski in okoljski politiki (vegetacija, poplavljenost, sušna območja) kot pri, denimo, zavarovalniškem ocenjevanju škode naravnih katastrof.
Vodja tega projekta Tomaž Rodič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani meni, da bi polnopravno članstvo Slovenije v Esi ustrezno spodbudilo slovensko znanost in gospodarstvo. Pri tem opozarja, da polnopravno članstvo od države zahteva oblikovanje interesov in nato tudi skrb za njihovo uresničevanje.
Ključna povezanost
Po njegovem pet let pridruženega članstva nismo dobro izkoristili. Pokazalo se je predvsem, da med znanstvenim, raziskovalnim polom ter industrijo še vedno obstaja velika ločnica. Za uresničevanje znanstvenih idej pa je ključna prav industrijska finalizacija. Vložek vanjo se izplača, kažejo izračuni, res pa je, da se to ne zgodi čez noč.
Miha Turšič, direktor Ksevta, pa pravi, da mora Slovenija začeti premišljevati o skupni nacionalni vesoljski identiteti in strategiji. »S svojim raziskovalnim, razvojnim, industrijskim, izobraževalnim in tudi kulturnim potencialom smo se Esi predstavili kot skupnost, ki razume izzive uporabe vesolja, ima svoje rešitve in poleg skupne vizije tudi svoje posebnosti, ki jih lahko prispeva v skupno evropsko vesoljsko skupnost.«
