Srce Evrope bije v kulturi

Evropski ministri za kulturo o kulturni dediščini in ukrepih, povezanih s pandemijo.

Objavljeno
15. september 2020 15.00
Posodobljeno
15. september 2020 15.02
V prvi vrsti z leve ministrice Graca Fonseca, gostiteljica Monika Grütters in Ingrid van Engelshoven, v drugi vrsti Roselyne Bachelot-Narquin, Sam Tanson, José Manuel Rodriguez Uribes, v tretji vrsti Jan Jambon, Vasko Simoniti (Slovenija) in Jaroslaw Pietras, nekdanji poljski minister za evropske zadeve, zdaj generalni direktor v generalnem sekretariatu Sveta EU, pristojen za okolje, izobraževanje, mladino, kulturo, avdiovizualne medije in šport. Foto Bkm/guido Bergmann
Nemška ministrica za kulturo in medije Monika Grütters je v ponedeljek evropske kolegice in kolege povabila na delovno srečanje v Berlin, v novi Humboldtov forum, ki ga bodo v berlinskem mestnem dvorcu odprli decembra. Neformalno srečanje je bilo nadomestilo za načrtovano, a zaradi okoliščin odpovedano konferenco Odgovornost za raznolikost o vidikih evropske kulturne dediščine. Razpravljali so o zaščiti kulturne dediščine in trenutnih ukrepih, povezanih s pandemijo.

Srečanja so se udeležili ministrice in ministri Graca Fonseca (Portugalska), Ingrid van Engelshoven (Nizozemska), Roselyne Bachelot-Narquin (Francija), Sam Tanson (Luksemburg), José Manuel Rodriguez Uribes (Španija), Jan Jambon (Belgija) in Vasko Simoniti (Slovenija).

image
Vasko Simoniti: »Tema, ki se ji namerava Slovenija posvetiti v okviru našega prihodnjega predsedovanja v drugi polovici leta 2021, so dediščinske pravice.« FOTO: Leon Vidic/Delo
Slovenski minister za kulturo je v razpravi uvodoma dejal: »Čas je, da razmislimo, kako bomo v novonastalih razmerah delovali v prihodnosti. Kako bomo kulturi pomagali živeti in vključevati državljane v vse svoje potenciale v novonastali realnosti.«

image
Nemška ministrica za kulturo in medije Monika Grütters FOTO: Christopher Thomas
Nemška ministrica je dodala: »Razvojna pomoč EU po pandemiji bi morala koristiti tudi umetnikom, ustvarjalcem in kulturnim institucijam, programe financiranja EU bi bilo treba bolj poudariti v smislu kulturne politike. Srce Evrope bije v kulturi.«

Simoniti je še poudaril, da si je Slovenija po prvem valu epidemije »prizadevala, da kulturne institucije odpre za javnost čim prej. Tako smo že konec aprila s primernimi ukrepi omogočili odprtje muzejev, galerij in knjižnic. S 1. junijem pa smo sprostili še uprizoritvene dejavnosti, ki so se v poletnem času preselile predvsem na odprta prizorišča.«


Nemška zvezna vlada je za pomoč kulturnemu sektorju s programom Neustart Kultur namenila milijardo evrov.

 

 

Nacionalna platforma za e-kulturo


Ministrstvo za kulturo je skladno s tem podprlo poseben promocijski projekt Odprti za kulturo. Na neformalnem srečanju je dr. Simoniti dejal tudi, da »načrtujemo vzpostavitev nacionalne platforme za e-kulturo, ki bo združevala digitalne vsebine kulturnih institucij in ustvarjalcev ter jih naredila dostopne širšemu krogu državljanov.«

Dodal je, da »Slovenija podpira predlog evropske komisije za dodatni posebni cilj 'Kulturna dediščina in turizem', ki naj bi ga vključili v uredbo o strukturnih in kohezijskih skladih znotraj splošnega cilja politike 4 'Bolj socialna Evropa'.«

Da bi dosegli daljnosežnejše cilje na področju kulturne dediščine, se strinjamo s stališčem držav članic, da bi morala biti kulturna dediščina vključena tudi v druge posebne cilje, zlasti v cilj 'Pametnejša Evropa' in 'Bolj zelena Evropa'.

Simoniti je poudaril tudi: »Tema, ki se ji namerava Slovenija posvetiti v okviru našega prihodnjega predsedovanja v drugi polovici leta 2021, so dediščinske pravice. Tema izhaja iz področja 'državljanstvo, vrednote in demokracija', opredeljenega v sklepih evropskega sveta o delovnem načrtu za kulturo 2019–2022 v okviru prednostne naloge Kohezija in dobro počutje.«