Tiskane izdaje
Tanja Roženbergar se je lani »preselila« iz regionalnega celjskega muzeja v Slovenski etnografski muzej v Ljubljano, kjer je prevzela njegovo vodenje. V muzejih dela že tretje desetletje, po stroki je etnologinja in kulturna antropologinja. Možnost zaposlitve v nacionalni etnološki muzejski hiši je bila zanjo strokovni izziv, ki je prišel ob pravem času.
Kakšne izzive ponuja nacionalni muzej in kaj vas tako privlači
Če nadaljujeva z zelo osnovnim, a ključnim vprašanjem. Kakšna je vloga muzeja v današnjem času, ko se zdi, da so ljudje samo še na napravah za spremljanje socialnih omrežij?
Muzeji se v zadnjem obdobju intenzivneje premikajo na socialno polje in še prepoznavneje sodelujejo z in za družbo, s skupinami, lokalnimi okolji, posamezniki, prostovoljkami in prostovoljci ... Pomembni so pojmi interpretacije, mobilnosti, dostopnosti, soudeleževanja, vključevanja, inkluzije ... v različnih fazah muzejskega dela. Tudi pri odločitvah o tem, kaj zbirati in zakaj, s čimer se približujejo tako imenovani neavtoritativni dediščini, ideološki neodvisnosti kulturne dediščine in demokratičnemu muzeju.
Sodobni muzeji so prisotni tudi zunaj svojih zidov, zasedajo javne površine in sooblikujejo javni prostor, uporabljajo ulice kot prostore umetniških in razstavnih dogodkov. Večja je dinamika zbirk, presega se zgolj koncept predmeta kot muzejskega gradiva.
Na kaj se boste torej osredotočali pri vodenju SEM? Katerim ključnim temam boste sledili?
Naš pogled je usmerjen tudi v sedanjost in prihodnost, zato je naš cilj povezati bogastvo gradiva, ki ga v svojih zbirkah hrani muzej, z aktualnimi ter za 21. stoletje ključnimi in zanimivimi vsebinami. Muzeji že dolgo niso več le hrami dediščine, temveč univerzalne institucije s pozitivnim družbenim vplivom ter poudarjanjem moči in naboja, ki ga ima bogastvo kulturne dediščine za konstruktivne družbene spremembe. Zato iščemo nove povezave, kontekste, značaje muzejskih predmetov in zbirk.
Posebna pozornost je namenjena tudi oblikovanju ponudbe za ranljive skupine.
Ali bosta enakovredno zastopani slovenska etnologija in etnologija drugih evropskih in neevropskih držav? Čemu boste dali prednost?
V zadnjem obdobju so v Evropi prav etnološki muzeji oziroma muzeji neevropskih kultur izvedli celostno preobrazbo in usmerili svojo interpretacijo k novemu razumevanju konceptov svetovne kulture. Zato danes etnografski/etnološki muzeji s prikazi neevropskih zbirk (kolonialnih) dežel in zbirk, opredeljenih z izrazi tradicije, identitete, ljudskosti in kmečkega življenja, združujejo teme, ki opozarjajo na univerzalno dogajanje, v katero je vpet sodobni človek. Kustodiat za zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije in kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike ter drugi oddelki, ki delujejo v našem muzeju, sledijo tej usmeritvi. Tudi vključenost SEM v evropski projekt SWICH [Sharing a World of Inclusion, Creativity and Herirage] potrjuje to usmeritev.
Ali Etnolog še izhaja? Kakšno pozornost boste namenjali muzejskim publikacijam?
Publikacija Etnolog – glasnik SEM izhaja že od leta 1926 in ob koncu leta 2015 je izšla nova številka, ki poleg tematskih razprav prinaša tudi pregled dela muzeja. Muzejske publikacije so pomembne strokovne izdaje, zato bomo nadaljevali izdajanje, seveda v okviru razpoložljivih možnosti, več pozornosti pa bomo posvetili njihovi dostopnosti. Tako bodo za lažjo pot do zainteresiranih bralcev dosegljive na različnih izbranih lokacijah.
Kakšni so novi 'ključi', načini pridobivanja občinstva, saj obisk v muzejskih ustanovah še vedno pada? Ste razmišljali o večji ponudbi delavnic in širši dostopnosti zbirk?
Ne vem, ali lahko govorimo o ključu, formuli za uspeh ali receptu. Našo ponudbo za uporabnike sestavljajo različne vsebine in oblike, pomembno je sodelovanje s šolami in drugimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami. Že dolgo je jasno, da razstava sama po sebi ni dovolj. Spremljati jo mora živahen in zanimiv program, da lahko postane doživetje. Obisk SEM je stabilen, kar je glede na splošno krizo že uspeh. So pa spodbudni podatki nekaterih evropskih etnografskih muzejev, ki so po zaokroženih prenovah visoko dvignili obisk in spremenili oziroma razširili krog obiskovalcev.
Kako povezani ste z mestom?
Ali razmišljate, kako bi spodbudili dogajanje na muzejski ploščadi, ki jo delite z Narodnim muzejem in MSUM?
O programu muzejske ploščadi razmišljamo že dolgo, oblikovanih je bilo nekaj predlogov, tudi po vzoru uspešnih primerov iz tujine, kot je na primer dunajska muzejska četrt. Tudi precej odmevnih dogodkov je bilo izvedenih, a žal ploščad še vedno ni živ, nov, urbani prostor Ljubljane. Idej je veliko, vsekakor pa se v muzejskem delu razmišlja o vzajemni ponudbi SEM, Narodnega muzeja Slovenije, MSUM pa tudi Kinoteke.
Zbirke so srce muzeja. Načrtujete njihovo večjo dostopnost? Boste kakšno pospravili v depo in morda razkrili kakšno novo?
Žal je v SEM razstavljenega le približno deset odstotkov gradiva, spodbudno pa je, da je precej gradiva dostopnega v digitalizirani obliki, za kar poleg kustosov, varuhov zbirk, skrbi naš oddelek za dokumentacijo. Novejša zbirka, ki se ji bomo posebej posvetili, je prav gotovo zbirka slovenskih blagovnih znamk, ki je bila zasnovana pred leti. Načrtujemo tudi pregled zbirk slovenskih izseljencev po svetu, odzivamo se na problematiko sodobnih migracij. Zato je velik strokovni problem nezasedenost. Prav delo na tem področju je zelo aktualno. Zbirka ljudske likovne umetnosti pa bi lahko dobila svojo galerijo.
Kmalu boste praznovali stoletnico obstoja. Se že pripravljate na ta pomembni dogodek?
SEM je bil kot Kraljevi etnografski muzej ustanovljen leta 1923, njegovi začetki pa so še starejši. Prav gotovo bomo o tej obletnici razmišljali in komunicirali v mednarodnem kontekstu, zastavili projekt, v katerega bomo povabili različne evropske etnografske in antropološke muzeje oziroma muzeje kultur, hkrati pa se poklonili vsem, ki so gradili muzej na stoletni poti. In sledili našemu poslanstvu: slovenski etnografski muzej je muzej 'o ljudeh, za ljudi', muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo.
