Tekmovalnost, ki ima lahko lepe posledice

Na lani februarja objavljeni razpis ministrstva za kulturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025 so se prijavila mesta Kranj, Lendava, Ljubljana, Nova Gorica, Piran in Ptuj. Člani mednarod­nega sveta neodvisnih strokovnjakov so v finalni izbor uvrstili Ljubljano, Novo Gorico, Piran in Ptuj.

Končna odločitev bo znana decembra, do takrat izbrana mesta dopolnjujejo svojo kandidaturo. Na ministrstvu dodajajo, da rebalans letošnjega proračuna ne bo vplival na obljubljeni nacio­nalni vložek 10 milijonov evrov za projekt.



Ob februarski razglasitvi izbranih, ki ostajajo v igri za EPK 2025, je vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič dodal, da je bila to prva stopnja ocenjevanja, izbrana mesta bodo do jeseni morala še dopolniti in programsko konkretizirati svoje prijave, strokovni svet se bo sestal še decembra in takrat izbral mesto, ki bo evropska prestolnica kulture leta 2025.
 

Nacionalni vložek premajhen?

EPK, projekt, ki poteka že petintrideset let, je po Stančičevih besedah priložnost tako za seznanjanje s svojo kulturo kot evropsko dimenzijo kulture, države članice in mesta spodbuja, da omogočajo delovanje kulturnih ustvarjalcev v svojem okolju, prav tako se odločajo za vlaganja na področju kulture.

Predsednica dvanajstčlanskega sveta neodvisnih strokovnjakov za izbor EPK 2025 Cristina Farinha je takrat dodala, da so bili prijetno presenečeni, saj je kandidature oddalo šest mest, »veliko za tako majhno, a sicer veliko državo«.



Kar zadeva nacionalni vložek, se mestom, ki so še v tekmi, ni treba bati, vlada bo ob pripravi sprememb proračuna za leto 2021 in ob pripravi proračunov za leta 2022–2026 za posamezne razvojno usmerjene projekte in projekte javne kulturne infrastrukture Evropske prestolnice kulture 2025 načrtovala sredstva v višini 10 milijonov evrov.

Že lani so ob napovedani nacionalni podpori projektu predstavniki kandidatk napisali javno pismo, v katerem so opozorili, da je deset milijonov evrov za vsak ambiciozen projekt EPK povsem nesprejemljiva vsota.


 

Pasti in prednosti čezmejnosti

Neda Rusjan Bric, ki vodi goriško-novogoriško kandidaturo s koordinatorjema Vesno Humar in Lorenzom De Sabbato, je povedala, da je kandidatura zdaj za vse kandidatke v sklepni fazi, dokončuje se t. i. bid-book, prijavna knjiga št. 2, v kateri je treba razširiti odgovore na nekatera vprašanja iz prve prijavne knjige, predvsem podrobneje razdelati projekte, določiti mednarodna partnerstva in natančneje opredeliti finančna predvidevanja.

»V poročilu je komisija pohvalila naš program in koncept, ki ga določa naša ob- in čezmejnost, ter opozorila na nekatere mogoče pasti, ki jih ta čezmejnost prinaša. Skupna kandidatura s sosednjo italijansko Gorico seveda prinaša poleg prednosti tudi precej logističnih in drugih izzivov, zato pripravljamo trdno in prepričljivo strukturo za upravljanje tega velikega projekta, ki bo omogočala zahtevno urejanje mednarodnih formalnopravnih postopkov ter tekoč pretok vsebin, oseb in finančnih sredstev iz obeh držav. Sredstva, ki jih mesti vlagata v kandidaturo, so hkrati vložek v dogodke in dejavnosti za oblikovanje skupnega urbanega in kulturnega prostora, v zadnjih dveh letih predvsem v arhitekturno prenovo skupnega trga Evropa.

V same postopke za pripravo prijavne knjige sta Mestna občina Nova Gorica in Občina Gorica (oziroma regija Furlanija - Julijska krajina) vložili 150.000 evrov lani in enako letos, vsaka stran je obakrat prispevala polovico zneska.

Ker je postopek kandidature zelo dolg in kompleksen ter obsega ogromno dejavnosti, dogodki pa se financirajo iz več različnih virov z obeh strani meje (razpisi, institucije, zasebne pobude …) in z njihovo kombinacijo, torej ne zgolj iz denarja, neposredno namenjenega kandidaturi, »vam zelo težko odgovorim natančno, kaj in za koliko je bilo kaj opravljeno in kdo je sodeloval. V delo je vpleteno veliko ljudi, ne le čezmejna ožja ekipa, ki priprav­lja program (bid-book), ampak tudi zunanji sodelavci in strokovnjaki, umetniki, veliko število ljudi iz javnih zavodov in nevladnih organizacij, institucije, gospodarstveniki in občani.« Prijavno knjigo je uredila Vesna Humar, Neda Rusjan Bric je avtorica koncepta, vsi trije so prispevali besedila.
 

Strategija za istrsko regijo

Iz Pirana, kjer kandidaturo vodi strokovnjakinja za evropska sredstva Martina Gamboz, so sporočili, da so se štiri istrske občine – Piran, Koper, Izola in Ankaran – odločile za skupno prijavo za EK 2025, ker menijo, da je decentralizacija kulture dobra za celotno državo. Med priporočili članov mednarodnega sveta so bili pozvani, da se bolj posvetijo kulturnemu programu, torej okrepijo kulturno strategijo in jo razvijejo tako, da bodo poleg štirih občin nosilk kandidature temeljito nagovorili celotno istrsko regijo.

Projekt prijave so štiri občine v prvi prijavni fazi lani sofinancirale s 141.503 evri, za drugo prijavno fazo pa so letos skupaj porabili 247.403 evre. Šlo je za pripravo prijavnih knjig v angleškem (dve knjigi) in slovenskem jeziku (dve prijavni knjigi) ter izvedbe knjig za prvo prijavno fazo – pisanje besedil, urednikovanje, izbor fotografij in njihova obdelava, oblikovanje, ilustracije, prevodi besedil, lektoriranje in korektura, tisk. Sem sodijo še stroški lanske decembrske predstavitve pred evropsko komisijo na ministrstvu za kulturo, storitve vodenja projekta, umetniškega vodenja, participatornega procesa prijave, sodelovanja članov umet­niškega sveta, področnih svetovalcev za razvoj investicijskih dokumentacij za investicije EPK, razvoj mednarodnih projektov, razvoj občinstev, komuniciranje z javnostmi, marketing in finance, izvedba več delavnic za nosilce umetniških programov, delo članov podporne skupine, delovanje pisarne v Piranu.

V projektu sicer sodeluje več kot petdeset posameznikov, med njimi kot umetniški koordinator Chris Baldwin, ki je bil umetniški vodja EPK-programov v Vroclavu 2016 in Galwayu 2020.
 

Čakanje na odločitev svetnikov

Najbolj konkretni so bili z odgovori na Ptuju, kjer je kandidaturo kot glavna koordinatorka vodila Martina Magdič, vodja kandidature je bil Aleš Šteger, glavni strateški svetovalec kandidature Mitja Čander (vsi trije so bili tudi protagonisti lendavske neuspešne kandidature in so tam odstopili), svetovalec in pripravljavec strateških dokumentov pa Aleš Novak – vsi so odstopili oziroma se jim je pogodba konec junija iztekla, predlagali so odstop od kandidature, kot razlog pa navedli spremembe, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, in zmanjšanje sredstev za izvedbo projekta.

Iz kabineta župana so nam sporočili, da je ptujski mestni svet nazadnje potrdil prilagoditev kandidature za EPK 2025, svetniki so bili seznanjeni z dopisom pripravljavcev kandidature, v kateri so predlagali odstop od kandidature, a zadnjo besedo bo imel mestni svet, predvidoma še ta mesec.

Lani in letos so za pripravo kandidature iz proračunskih sredstev namenili 140.983 evrov, glavnina sredstev, okrog 100.000 evrov, je bila izplačana ekipi, ki je pripravljala kandidaturo.


 

Obljuba trajnih sledi

Iz ljubljanske pisarne EPK 2025, kjer kandidaturo podpira 25 občin ljubljanske urbane regije, so sporočili, da je po uvrstitvi Ljubljane v finalni krog izbora za naziv EPK 2025 izredno narasla ambicioznost vseh sodelujočih občin. »Cilj, vzpostaviti novo kulturno identiteto regije, tako postaja vse bolj realen, saj občine z vsemi navedenimi vsebinami odgovarjajo tako na lokalne kot regionalne in nacionalne prioritete kulturne politike. LJ EPK 2025 bo tako izrazito razvojni projekt, ki bo pustil trajne sledi v slovenski kulturi in družbi. V resnici edino v tem vidimo smisel kandidature. Ocenjena skupna vred­nost projektov, ki so jih predlagale občine, presega 50 milijonov evrov in se je glede na prvi krog precej povečala. Ljubljana EPK 2025 bo vseslovenski projekt,« so še dodali.

V okviru proračuna za leto 2019 so za projekt namenili 273.424 evrov, v okviru proračuna za leto 2020 pa je zanj predvidenih 402.927 evrov.

Delovno skupino vodi Uroš Grilc, umetniška direktorica je Teja Reba, sodelujejo še Nina Peče Grilc, Dušan Dovč, Simon Kardum, Blaž Peršin, Aljoša Pužar, Manca G. Renko, Davor Buinjac in Urška Pleše.
 

Prejšnji slovenski EPK

Raziskovalci ljubljanske ekonomske fakultete so pred leti opravili analizo ekonomskih učinkov EPK Maribor 2012. Trije temeljni sklepi so bili: pozitivni učinki kulturne revitalizacije so sorazmerni s trajanjem in kontinuiteto poepekajevske dejavnosti v evropskih prestolnicah kulture; empirična in ekonometrična študija učinkov dokazuje pozitivne ekonomske učinke, ki so sicer različno porazdeljeni med mesti, in prvič razkrije tudi celovito oceno donosnosti javnega investiranja v kulturni projekt EPK, ki je primerljiva z drugimi ekonomskimi dejavnostmi; optimalna strateška razvojna alternativa je nadaljevanje dejavnosti EPK v okviru nove institucije KULTURREG 2020, ker institucionalna kontinuiteta povečuje pozitivne ekonomske učinke.

Petra Očkerl pa je pred štirimi leti v magistrski nalogi na FDV Družbeno-prostorski vplivi evropske prestolnice kulture na Maribor ugotovila, da je imel projekt glede na zastavljene cilje minimalni vpliv na Maribor, je pa močan zagon takrat dobila alternativna kulturna scena.