Tiskane izdaje
Uspešna razstava Tito v Afriki – slike solidarnosti v Muzeju Jugoslavije v Beogradu, ki si jo je ogledalo 50.000 ljudi, zdaj gostuje v muzeju Pitt Rivers v Oxfordu, zatem se bo preselila v muzej Wende v Los Angelesu. V muzeju Pitt Rivers so večinoma razstavljeni arheološki in etnografski predmeti iz vseh delov sveta in obdobij.
Muzej so ustanovili leta 1884, ko je general Pitt Rivers daroval svojo zbirko Univerzi v Oxfordu. V njem je več kot milijon predmetov, ki so ji zbirali antropologi ter raziskovalci, in zbirka fotografij. Obiskovalci si lahko ogledajo izbor fotografij iz arhiva Muzeja Jugoslavije, posnetih od petdesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja med potovanji Josipa Broza - Tita in njegove soproge Jovanke Broz v afriške države.
V Muzeju Jugoslavije hranijo več tisoč fotografij s Titovih obiskov v Afriki. Na njih so uradna srečanja in dogodki na najvišji državni ravni pa tudi Tito med obiski krajevnih posebnosti, pri lovu, srečanjih z delavci in navadnimi ljudmi na ulicah, v vaseh ...
Razstavo so pripravili srbski zgodovinarji in kustosi, ki so za to priložnost napisali tudi knjigo v srbščini in angleščini, z njimi pa je sodeloval zgodovinar Paul Betts z Univerze v Oxfordu. Nastala je v okviru mednarodnega projekta Socialism Goes Global Univerze v Exetru in Muzeja Jugoslavije, ki si želi ponovno uveljaviti družbene vrednote solidarnosti in protikolonializma, kakršne so zaznamovale odnose med neuvrščenimi afriškimi državami in Jugoslavijo. Skuša pa tudi raziskati dediščino sodelovanja med manjšimi državami v času delitve med hladno vojno.
Predsednika Tito in Bourgiba na poti od pristanišča do rezidence v Tunisu leta 1961. Foto: Arhiv muzeja Pitt Rivers
Titovi obiski v Afriki
Paul Betts je za medije dejal: »Živimo v času nacionalizmov in ograj, s tem projektom pa pripovedujemo o internacionalizmu in graditvi mostov. Pri tem projektu sodeluje devet držav, veliko strokovnjakov in skupaj smo hoteli ponuditi drugačen pogled na hladno vojno. Fokus ni na velikih silah, ampak na majhnih državah, ki so se povezovale vojaško, ekonomsko in kulturno in so med seboj gradile mostove. Jugoslavija in Tito sta imela veliko vlogo pri tem in vzpostavila številne vezi z zunanjo politiko do afriških držav. To dediščino si želimo oživiti.«
V razstavo so poleg fotografij vključili tudi filmske zapise ter kopije člankov o Titovih potovanjih iz afriških časopisov pa tudi dokumente in zapisnike, ki pojasnjujejo okoliščine, v katerih se je to dogajalo.
Tito in Jovanka sta na vseh potovanjih, tudi v Afriki, prejela številna darila, med drugim tkanino kente, ki izvira iz Gane. To je dvorna tkanina, ki je zatem postala simbol protikolonializma in panafrikanizma. Na eni od fotografij je Jovanka Broz, ki ogrnjena v to tkanino na tradicionalen način pozira z ganskimi ženskami.
Znano je, da je Tito zelo rad fotografiral, in tako je na eni od njegovih fotografij egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser na ladji Galeb. Zanimivo je, da Naser drži v roki kamero super osem in snema Tita, medtem ko ga ta fotografira.
Oxfordski zgodovinar je usmeril pozornost v to, kako sta jugoslovanski in afriški tisk poročala o Titovih obiskih v Afriki. Tu je očitno, kako so se odnosi med Titom in drugimi liderji dolgo vzpostavljali in so bila prva srečanja bolj formalna, pozneje pa so ti odnosi, posebej z Naserjem, prerasli v prijateljstva. Iz časopisnih poročil je tudi razbrati, da je bilo veliko prisrčnosti med Titom, Hailejem Selassiejem in Naserjem. Zanimivo je tudi, kako so se za Jovanko zanimali afriški mediji.
Tito in Jovanka sta bila prvi glamurozni par gibanja neuvrščenih. Britanski zgodovinar ta par skozi to, kako elegantno je bil oblečen in sprejet v Afriki, primerja s predsedniškim parom Kennedy. Tita in Jovanko so cenili tudi zaradi vrednot, ki sta jih poosebljala.
Tako v nekem afriškem časopisu v članku Od borke za svobodo do predsednikove žene piše, da se je Jovanka bojevala v NOB, pozneje pa je v vlogi predsednikove žene postala vzornica ženskam.
