Groza: Triler, ob katerem ledeni kri v žilah

TV-serija po resničnih dogodkih o odpravi britanske kraljeve mornarice na Arktiko, od koder se ni vrnila.

Objavljeno
28. marec 2018 17.44
Jožica Grgič
Jožica Grgič

Pomorsko-zgodovinska drama­ o resnični ekspediciji iz 19. stoletja, predvsem pa srhljivka o skrivnostnem zlu, ki grozi iz zaledenelih delov divje narave,­ je nova TV-serija producenta­ Ridleyja Scotta z naslovom Groza (The Terror), ki jo bo v četrtek začel predvajati kanal AMC Slovenija.

Leta 1847 britanska kraljeva mornarica pošlje svoji ladji na ekspedicijo, s katero naj bi našli zadnji neraziskan severozahodni prehod med Atlantskim in Tihim oceanom. Ladji sta Erebus in Terror.

Poveljnik prve je tudi vodja ekspedicije sir John Franklin (Ciarán Hinds), očarljiv in med posadko priljubljen, človek, ki ga imajo vsi radi, a ga nihče ne spoštuje in je dobil položaj bolj zaradi politične kariere in družbenega statusa kot zaradi pomorskih izkušenj.

V prejšnji polarni ekspediciji so njegovi ljudje izgubili življenje. Terrorju poveljuje Francis Crozier (Jared Harris), veliko bolj izkušen mornar, vendar hladen, nedostopen in depresiven mož, k čigar priljubljenosti vsekakor ne pripomore to, da je Irec.

Med člani ekspedicije so tudi zdravniki, najmlajši med njimi, Harry Goodsir (Paul Ready), je sočuten in visoko moralen človek, čigar naloga je raziskati naravo na Arktiki. On prvi spozna, da so v dogajanje, ki jih doleti, vpletene nepojasnjene sile, in jih skuša ­razumeti.

Ujeti v ledu

Med plutjem po ledenih prostranstvih arktičnega kroga (velik del gole pokrajine so posneli na hrvaškem otoku Pag) se ladji samo nekaj sto milj od znamenitega severozahodnega prehoda ujameta v ledeno past in za posadki se začne večletna groza. Soočeni z neusmiljeno naravo, napadi divjih živali, boleznimi, medsebojnimi napetostmi in skrivnostno zlo silo posadki Erebusa in Terrorja izkusita, kako visoka je cena za prepričanje, da lahko človek gospoduje svetu.

Usoda celotne odprave 129 ljudi je bila neskončno tragična. Gosta megla skrivnosti in nepojasnjenih okoliščin je prekrila pustolovščino ladij, ki so ju našli šele 150 let po tragediji. Znanstveniki še vedno nimajo odgovorov na vsa vprašanja, kaj se je zgodilo članom ekspedicije, nekaj odgovorov so ponudile inuitska mitologija in nepotrjene teorije, ponuja jih tudi fiktivni del TV-serije.

Med številnimi iskanji niso našli veliko ostankov. Ne le da ni odgovora, zakaj so člani posadke umrli, raziskovalcem tudi ni jasno, zakaj so našli Terror sto kilometrov stran od ladje Erebus. Dotedanji premiki ladij nakazujejo, da je ta njuna oddaljenost precej nenavadna in da so prav ladjo Terror našli na lokaciji, kjer naj ne bi bila.

Skrivnostne sile?

Eden od najzaslužnejših ljudi za najdbo Terrorja je Sammy Kogvik, ki se je po naključju znašel blizu lokacije. Kogvik je zatrdil, da sta on in njegov prijatelj med lovom blizu zaliva, kjer so našli ladjo, videla kos lesa, podoben jamborju, kako štrli iz zaledenele vode. Kogvik je to takoj fotografiral. Fotoaparat je zatem nepojasnjeno izginil in Kog­vik ga ni več našel.

Čez čas je prav njegova informacija postala ključna: po njeni sledi so našli ladjo, in to šest let po izginotju Kogvikovega fotoaparata. Seveda jamborja na površini zaliva ni bilo, ostanke ladje pa so našli v njegovih globinah. Erebus so našli leta 2014, Terror leta 2016. O vodji ekspedicije siru Johnu Franklinu še vedno ni sledu.

Menili so, da je kontraadmiral Franklin umrl na Erebusu, toda njegovih ostankov niso našli blizu ladje. Po nekaterih teorijah so Franklinovi ostanki nekje na obali, po drugih teorijah so v morju, po tretjih nekje na ladji, a jih ne morejo najti. Franklina, skratka, ni nikjer v bližini ekspedicijskih ladij.

Po romanu

Televizijska TV-serija Groza je nastala po zgodovinskem romanu Dana Simmonsa iz leta 2007, eden od njenih producentov je oskarjevec Ridley Scott, režiser uspešnic Osmi potnik, Iztrebljevalec, Gladiator ter Thelma in Louise. Čeprav je govor o resnični odpravi in je znano, kako se je končala, TV-serija v desetih epi­zodah predstavi neskončno veliko groze, ki jo ustvarjata predvsem atmosfera in igra.

Poleg Irca Ciarána Hindsa (Igra prestolov, Rim) in Britanca Jareda Harrisa (Oglaševalci, Krona, Lincoln) je treba omeniti Britanca Tobiasa Menziesa (Out­lander, Igra prestolov, James Bond), igralko in pevko inuitskega rodu Nive Nielsen (Novi svet), Iana Harta (Harry Potter, Backbeat, Land and Freedom) ... Gre za kombinacijo ­znanih obrazov in igralcev v vzponu. Izjemni sta tudi fotografija in scenografija, prav tako zvok in montaža veliko prispevata k ustvarjanju hladne in grozljive atmosfere ter brezizhodnega položaja, v katerem se znajdejo člani odprave.

Pomembno vlogo je imel scenarist David Kajganich, ki je za televizijski ekran priredil roman odličnega pisatelja Simmonsa, ta pa je bil tudi eden od izvršnih ­producentov.

TV-serija vešče kombinira zgodovinske dogodke, elemente grozljivke, drame in psihološkega trilerja ter akcijske pustolovščine. Zgodovinsko dramo nadgrajujejo nadrealni, parapsihološki in mistični elementi, manjkajoča ­faktografija je dopolnjena z avtorsko domišljijo.