Tiskane izdaje
Trinajsti dan gladovanja Mihe Turšiča v Moderni galeriji. Sredi dneva obisk policistov, kot pravi Turšič, zgolj rutinski, »zgolj za zdravje jih skrbi«. Stališča in cilji stavke nekdanjega direktorja Ksevta, Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, ostajajo nespremenjeni.
V zadnjih dneh je gladovna stavka Mihe Turšiča v kulturniških krogih dobila precej glasov podpore. V nedeljo je gladovno stavkajoči zapisal: »Mogoče že haluciniram, ampak zares bi ta država bila vse kaj drugega, če bi se na to isto temo sestal tudi Odbor za znanost in Odbor za gospodarstvo in zainteresirano premislil sinergične potenciale Ksevta.«
Ministrstvo za kulturo nas je včeraj seznanilo z dokumentacijo k petkovemu pismu Mihi Turšiču. Iz Pogodbe med ministrstvom in občino Vitanje je razvidno, da so bila dodatna sredstva namenjena za leto 2014, v Zahtevku za vračilo, ki je bil občini poslan sredi avgusta, pa so kot neupravičeni stroški navedeni stroški plač zaposlenih, stroški zunanjega računovodstva in stroški najemnin prostora.
To financiranje je torej bistvo zapleta. Ministrstvo razlaga, da so bili izbrani in skupno dogovorjeni projekti v letu 2014 v skladu s sklepom vlade 17. aprila lani sofinancirani v enkratnem znesku 110.000 evrov, to pa se je zgodilo v okviru sistema financiranja občin po 67. členu ZUJIK, Turšič in podporniki pa ta člen razumejo drugače, kot začetek več kot enoletnega financiranja. Sredstva, ki jih je prejela občina, razlagajo na ministrstvu, so bila dodatna sredstva, določena na podlagi ugotovljenega javnega interesa iz sklepa Vlade RS. Iz katerega vira naj torej pride denar za plače, najemnino in računovodstvo zavoda, ki je v javnem interesu? Je plačnik potemtakem ustanoviteljica zavoda, občina?
Javno podporo Turšiču je v nedeljskem pozivu slovenski javnosti izrekla skupina s prvopodpisanima Petrom Krečičem in Petro Čeferin in poudarila, da Turšič s stavko »opozarja na trenutno najbolj perečo temo slovenske kulture, to je do skrajnega roba prignano kleščenje sredstev za kulturo in umetnost iz javnih sredstev.
Že konec prejšnjega tedna je filozof Mladen Dolar ugotavljal: »Pomanjkanje vsakega posluha in razumevanja v primeru Ksevt se vpisuje v širši vzorec, kjer Ministrstvo ne zmore ponuditi drugega, kot da nadaljuje s krčenjem in rezanjem, ki sta sicer stalnica kulturne politike v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih in k čemur so kolektivno prispevale leve in desne vlade. Videti je, da nič ni naši kulturi tako nevarnega in zanjo tako škodljivega, kot so naša ministrstva za kulturo.«
