Tiskane izdaje
Turšič meni, da so glede razumevanja kulture na ministrstvu ostali v 19. stoletju, gledajo samo na odre, stene, knjižnice, do kulturnih programov v 21. stoletju pa kažejo popolno nerazumevanje. »Mislim, da imajo tu še veliko manevrskega prostora in apeliram nanje, da zavihajo rokave.«
Glede dviga državnega proračuna za kulturo na dva odstotka ali o medresorskem sodelovanju v dobro kulture na sestanku z ministrico Julijano Bizjak Mlakar ni bilo govora, prav tako je ministrstvo v popolnem zanikanju glede tega, da so na direktoratu za ustvarjalnost izvajali politično manipulacijo, je na današnji novinarski konferenci povedal stavkajoči.
Ministrica je na sestanku po Turšičevih besedah sicer omenila, da pripravljajo zakon o interventnih vlaganjih v kulturo, ki pa bo po besedah predsednika programskega sveta Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) Jurija Krpana namenjen predvsem kulturni dediščini.
Turšič v Moderni galeriji gladovno stavka pred rekonstrukcijo Tržaškega konstruktivističnega ambienta, ki sta ga zasnovala skupaj z drugim motorjem Ksevta Draganom Živadinovim. Direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je dejala, da Turšiča v času gladovne stavke v galeriji gostijo, ker podpirajo javni dialog.
Protestne akcije umetnikov je treba po besedah Badovinčeve dojemati skozi kontekst njihove umetnosti. Živadinov in Turšič sta z rekonstrukcijo »ključno pripomogla k zgodovinjenju preteklosti marginaliziranih historičnih avantgard in hkrati opozorila na potrebo po kontekstualizaciji lastnega dela v okviru lokalnih tradicij«. Opozorila je, da bi bilo prenehanje delovanja Ksevta nepopravljiva škoda. V Moderni galeriji si želijo, da bi se protest končal s konstruktivnimi rešitvami za zavod, pa tudi za slovensko kulturo in umetnost.
Novinarske konference se je kot nekdanji član sveta zavoda Ksevta udeležil tudi Oto Luthar, sicer predsednik ZRC SAZU. Luthar Turšiča pozna kot delavnega človeka, ki je vedno na tekočem. Vodilna ideja Ksevta − kulturalizacija vesolja − se mu zdi od samega začetka »preprosto genialna«, saj zavod s svojim delovanjem ponuja pogled v prihodnost. Opomnil je, da je bilo v njegovo delovanje vloženega veliko odrekanja, potrpljenja in garanja.
Luthar je dodal, da ga je zelo sram, da se Turšiču ni pridružil, saj je podobno kot v kulturi tudi v znanosti stanje alarmantno. »Tudi znanost zadnja leta upravljajo podobno nekompetentni ljudje kot kulturo,« je opomnil. Dodal je, da kljub vsemu v znanosti niso veliko storili, da bi javno opozorili na izgubo petine sredstev v zadnjih letih.
Ob Turšičevi gladovni stavki se je med drugim oglasil nekdanji minister za kulturo Uroš Grilc, ki je v sporočilu pojasnil nekatere nejasnosti glede financiranja Ksevta, navedbe, da se ministrstvo ni sestalo s predstavniki Ksevta na temo dokumentacije, pa označil za »škandal«, ki se ga šteje za »molk organa«. Osebno je svojo podporo Ksevtu in Turšiču izrazil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina.
Turšič je povedal, da na podporo sicer ne računa, saj se je zavestno odločil za gladovno stavko, ne pa za peticijo. Njegovo sporočilo je, da je on podpora zahtevam kulturnikov, da se sredstva za kulturo znova dvignejo na raven iz leta 2009.
