Ukradeni zapisi iz Titove žalne knjige iz Hiše cvetja na dražbi

V Muzeju zgodovine Jugoslavije sploh niso vedeli, da so jim ukradli zapise Indire Gandhi, Mihaila Gorbačova, Jaserja Arafata, Georga Busha st. in drugih.

Objavljeno
26. maj 2017 14.55
*mkr*vec*tito-mk
V. U.
V. U.

Na mednarodnih portalih dražb so se že pred časom pojavili podatki o dražbi v organizaciji International Autograph Auctions Europe, na kateri bo naprodaj serija zapisov, ki so jih v žalno knjigo v letih po smrti Josipa Broza Tita zapisali nekateri najprepoznavnejši državniki tistega časa.

Med njimi Indira Gandhi, Mihail Gorbačov, Nicolae Ceauşescu, Hafez al Asad, Jaser Arafat, Olof Palme, Robert Mugabe ali George Bush st., tedaj še podpredsednik ZDA. Dražitelji so zanje postavili nizke izklicne cene, za Bushev zapis, denimo, 200 evrov, najvišjo izklicno ceno, 600 evrov, pa za Arafatov. Dražbo so napovedali za 3. junij, in sicer v španski Malagi.

V srbskem tisku so zdaj objavili, da gre za zapise, ki so ukradeni iz Muzeja zgodovine Jugoslavije v Beogradu, gre pa za serijo 12 zapisov iz Titove žalne knjige iz Hiše cvetja. Kot navaja tisk, so sicer iz te knjige iztrgali in ukradli kar 40 strani.

Zapis Georgea Busha st. Foto: Arhiv International Autograph Auctions Europe

V muzeju dražbe ne komentirajo

V Srbiji pozivajo na odpoved dražbe, medijska mreža za Zahodni Balkan Antidot, na katero se sklicuje tamkajšnji tisk, pa je medtem objavila podatke direktorja avkcijske hiše International Autograph Auctions Europe Francisca Pinera, da naj bi jih zasebni zbiralec, ki jih sedaj ponuja preko te dražbene hiše, pred nekaj leti kupil od osebe, ki je bila »blizu Titu«.

V beograjskem muzeju sicer po pisanju Antidota sploh niso vedeli za dražbo in da so jih okradli, po pisanju Tanjuga pa, da zadeve ne želijo komentirati. Tudi na spletni strani niso objavili ničesar. Titovih žalnih knjig je bilo sicer več, odprli so jih tudi v tedanji Skupščini SFRJ in po ambasadah po svetu. Samo krajo so kasneje v muzeju potrdili, a je, ker je niso zaznali, policiji ali kulturnemu ministrstvu seveda nikoli niso niti prijavili.

Pokloni Titu

George Bush st. je, denimo, leta 1983 zapisal: »Želim počastiti spomin na predsednika Josipa Broza Tita, državnika in jugoslovanskega patriota. Jugoslavija  pod njegovim daljnovidnim vodenjem skozi številna turbulentna leta ni dosegla le neodvisnosti, ampak tudi spoštovanje na tujem in prosperiteto doma.«

Ali Indira Gandhi istega leta: »Dve imeni, Jugoslavija in Josip Broz Tito, sta neločljivo povezani. S svojim neustrašnim vodenjem proti okupacijskim silam med drugo svetovno vojno, konstruktivno vizijo, dinamičnostjo in modrostjo je zgradil moderno Jugoslavijo. Indija in svet občudujeta njegova prizadevanja za mir.«

Ali Jaser Arafat leta 1988: »Spomin na vodjo in komandanta Tita bo za vedno ostal zgled, ki mu sledimo ... Ljudje in revolucionarni Palestinci ne bodo nikoli pozabili njegovih častnih dejanj in podpore pravičnemu boju Palestincev.«