Umetnost iskanja najbolj nujnih nujnosti

»Danes je vesel dan na ministrstvu za kulturo,« je bil danes opoldne dobrovoljen minister Zoran Poznič, ko je ponudil medijem nekaj razlag, kaj prinaša četrtkova odločitev vlade o sprejetju tako imenovanega zakona o kulturnem evru, ki v obdobju 2021–2027 zagotavlja resorju več kot 122 milijonov dodatnih sredstev iz integralnega proračuna, kar pomeni, da so imuna za morebitne rebalanse.

Minister Poznič je ob pozitivnem izplenu na četrtkovi vladni seji, sprejetju predloga zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe RS v kulturi, dodal dvoje: da je »kulturno polje popolnoma podhranjeno, kar je način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo«, in da gre v tem primeru tudi za politično zavezo socialdemokracije in zavezo iz aktualnega koalicijskega sporazuma.
 

Brez fige v žepu

»Slovenci smo zmeraj navajeni delati slabe primerjave, vedno nas je strah, a jaz v prihodnost implementacije tega predloga v resnici gledam z zaupanjem,« je dodal Poznič, »zakon ni pripravljen s figo v žepu, ampak so to resna prizadevanja, ki se ozirajo na to, da je treba za zadeve skrbeti na novi, višji in boljši ravni«, in ga postavil v kontekst skorajšnjega slovenskega predsedovanja Evropski uniji. »To, da skrbimo za vsa v predlogu zakona omenjena področja, smo dolžni sami sebi kot nacija, kot skupnost kulturnih ljudi.«



O hitrosti oziroma počasnosti veljave predlaganega zakona o kulturnem evru je bil minister zakrito jasen: sam postopek se je birokratsko, formalistično zavlekel, ker zakon posega tako v javno sfero kot lokalne skupnosti, državne institucije in privatno sfero, vendar predviden začetek izvajanja od 1. januarja 2021 omogoča dobro pripravo, pravilen začetek, je strokovno utemeljen, strokovna izhodišča bodo pripravili tako na ministrstvu kot »na terenu«, kar bo podlaga za razpise na različnih področjih, za to imajo na ministrstvu za prihodnje leto zagotovljena sredstva. »Za nami je deset let velikega zanemarjanja, nekateri kulturni sektorji so bili zmeraj prvi na udaru, ko se je rezalo sredstva.«
 

Kulturnoproračunski optimizem

Kako bo z uresničitvijo zaveze v tem sporazumu, v katerem je zapisano, da bo vlada sredstva za kulturo do konca mandata postopno povečala najmanj na 0,5 odstotka BDP, ni tako jasno. Včeraj je minister stvarno ugotovil, da je oblikovanje proračuna umetnost mogočega, na proračunski seji na Brdu so izpogajali 3,5 milijona višji kulturni proračun, kar bo dalo končno številko okrog 196 milijonov evrov za kulturo. »Vsak minister, ki ga boste vprašali, ali je zadovoljen s proračunom, vam bo odvrnil, da ni in da potrebuje veliko več.« Poznič je dodal: »Cilj stranke SD, da bi se proračun za kulturo do konca mandata zvišal na 200 milijonov evrov, se z linearnim znižanjem proračuna, ki smo mu bili priča, v resnici za kako leto oddaljuje.« Minister je ob koncu včerajšnje novinarske konference na Maistrovi navrgel, da se na ministrstvu spuščajo v zahtevna pogajanja za izredno povečanje zunajproračunskih sredstev. »Če obstajajo trije viri dohodka – nov zakon, proračun per se in kohezijska sredstva, ne vidim razloga, da ne bi bili optimistični.«


 

Sedem let malce debelejših krav

Na področju kulture se od leta 2009 zmanjšujejo investicijska in razvojna vlaganja, so ugotovili na ministrstvu. Da bi lahko zagotovili enakomeren razvoj na področju kulture, konkurenčnost slovenskega jezika v digitalnem okolju, ohranjanje najbolj ogrožene kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin, bodo sredstva, kot je omenila državna sekretarka Petra Culetto, ki se je najbolj ukvarjala s pripravo zakonskega predloga, iz predlaganega zakona – pred zakonodajalci bo predvidoma spomladi prihodnje leto – namenjena za določene nujne programe.
 

Sanacije, nakupi, digitalizacija, dediščina

Dokument, ki bo šel v zakonodajni postopek, predvideva sedem najnujnejših področij, ki jim lahko pomaga »kulturni evro«, med temi so sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, ureditev osnovnih prostorov in nakup opreme za javne zavode s področja kulture, katerih ustanoviteljica je država ali lokalna skupnost, sofinanciranje nakupa ali obnove bibliobusov, ohranjanje in obnova najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter trajna hramba digitalizirane kulturne dediščine in vsebin, gradnja najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za podporo rabe slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorov in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti. Ves ta spekter je bil v zadnjih desetih letih finančno podhranjen.

Predlog zakona predvideva razdelitev sredstev po posameznih področjih in letih. Ko bo zakon sprejet, bo seveda obveznost, ki jo bodo morali na ministrstvu načrtovati v prihodnjih kulturnih proračunih. Časovnica črpanja sredstev, ki jih predvideva v četrtek sprejet predlog zakona, skupno vsoto 122,6 milijona evrov za investicijska in razvojna vlaganja v kulturi razporeja do leta 2027, leta 2021 bo iz tega vira na voljo 9,3 milijona, leta 2022 12,95, leta 2023 21,45, leta 2024 22,35, leta 2025 22,35, leta 2026 22,85 in leta 2027 11,35 milijona.

Na ministrstvu so ob teh številkah opozorili, da zaradi vlaganja v kulturo in ohranjanja dediščine cvetijo tudi druga področja, na primer kulturni turizem, ki je najhitreje rastoč sektor turistične industrije v Evropi, kar so podkrepili s podatki svetovnega indeksa turistične konkurenčnosti držav med letoma 2007 in 2011, ki kažejo, da je Slovenija med 139 državami po turistični konkurenčnosti na 33. mestu, po turistični infrastrukturi na 17. mestu, po okoljski ohranjenosti na 23. mestu, po valorizaciji kulturnih virov v turizmu pa šele na 58. mestu.