Unesco Hebron razglasil za svetovno dediščino, Izrael ogorčen

Staro mestno jedro Hebrona na okupiranem Zahodnem bregu je Unesco takoj uvrstil tudi na rdeči seznam ogrožene dediščine.

Objavljeno
07. julij 2017 18.21
V. U., STA
V. U., STA
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je staro mestno jedro Hebrona na okupiranem Zahodnem bregu razglasila za svetovno dediščino in ga uvrstila na rdeči seznam ogrožene dediščine. Na srečanju v Varšavi je za uvrstitev na seznam glasovalo 12 članov, trije so bili proti, šest se je glasovanja vzdržalo.

Izrael se je odzval z ogorčenjem. Kot je dejal tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Emanuel Nahšon, je odločitev Unesca moralna sramota, ki zanika judovsko zgodovino v mestu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Hebron velja za eno od najstarejših mest sveta. Nastal naj bi pred več kot 3000 let pred našim štetjem. V različnih časovnih obdobjih so ga osvojili Rimljani, Judje, križarji in mameluki. Največja znamenitost mesta je Ibrahimova mošeja oziroma grobnica patriarhov, v kateri naj bi bili pokopani Abraham, njegova soproga Sara ter njuni otroci Izak, Rebeka, Jakob in Lea. Nekateri viri navajajo, naj bi bila tam pokopana tudi Adam in Eva.

Dostop omejen tako za Arabce kot Jude

Po sporazumu iz leta 1995 je dostop do objekta omejen tako za Arabce kot Jude. Osrednji prostor je razdeljen. Tako Arabci kot Judje vstopajo vsak skozi svoj vhod in se lahko zadržujejo le vsak v svojem delu. Deset dni na leto, ki so posebej pomembni za Jude, imajo pravico dostopa do celotnega osrednjega prostora. Prav tako pa imajo Arabci deset dni na leto, ki so zanje posebej pomembni, pravico do dostopa do celotnega osrednjega prostora.

V starem mestnem jedru Hebrona živi okoli 200.000 Palestincev in nekaj sto izraelskih naseljencev. Kot še piše AFP, je Hebron vzorčni primer izraelsko-palestinskega konflikta. Do začetka 20. stoletja so v Hebronu živeli tako muslimani kot Judje. Leta 1929 je prišlo do arabskega pokola 67 Judov v mestu. Velika Britanija, ki je takrat upravljala Hebron, je iz mesta umaknila judovske državljane. Leta 1967 je izraelska vojska osvojila mesto, v katero so se nato vrnili pravoverni Judje.

Leta 1994 je prišlo do pokola, ko je izraelski državljan Baruh Goldstein pri grobnici patriarhov ustrelil 29 Palestincev. Izraelska vojska je po tem dogodku okrepila varnostne ukrepe za judovske naseljence, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Od leta 1998 je mesto razdeljeno na dva dela; en del je pod nadzorom palestinskih avtonomnih oblasti, drugi pod Izraelom. Nekaj sto judovskih naseljencev živi v enem delu v nekaj manjših naseljih, za katere večina sveta meni, da so zgrajena nezakonito. Palestinci živijo v drugem delu. Za oboje veljajo omejitve pri vstopu v nasprotni del.