Uspešni dražbi Trubarjevega antikvariata in DLUL

Minuli četrtek so redke knjige in tiske dražili v Trubarjevem antikvariatu, umetnine včeraj v v cehovskem društvu ljubljanskih umetnikov.

Objavljeno
23. november 2015 16.07
Vojko Urbančič
Vojko Urbančič

Letošnja jesen je z dražbami v Ljubljani radodarnejša, kot je to običajno. Minuli četrtek so tradicionalno vsakoletno dražbo starih knjig in tiskov izpeljali v Trubarjevem antikvariatu, včeraj pa so dražbo del s področja sodobne slovenske umetnosti pripravili še v ljubljanski Galeriji DLUL. Obe sta bili uspešni.

V Trubarjevem antikvariatu so dražbe tradicionalno dokaj maratonske. Katalog tokratne, 39. po vrsti, je ponudil 223 lotov, po končani licitaciji pa je neprodanih ostalo 94 predmetov. Manj kot polovica, pri čemer so skoraj vsi najvišje ocenjeni predmeti naleteli na kupce.

Najvišji znesek 912 evrov (navajamo cene z 20 odstotnim pribitkom Trubarjevega antikvariata) je dosegla serija 21 originalnih predlog za Sneguljčico Otona Župančiča, delo ilustratorke Marije Vogelnik iz leta 1945, veliko drena je bilo za baročno knjigo Landts-Handtvesst, dess löblichen Hörzogthumbs Crain, izdano leta 1687 pri Mayru v Ljubljani in naposled prodano za 792 evrov, podpisan katalog Zorana Mušiča iz Piccole Gallerie v Benetkah iz leta 1944 je pristal pri 576 evrih, za razglednico z motivom Rožnika, ki jo je Ivan Cankar poslal leta 1913, je nekdo odštel 300 evrov, Pesmi Karla Destovnika-Kajuha iz leta 1945 pa so, denimo, segle do 276 evrov.

Uspešno so prodali tudi serijo plakatov, med njimi predvsem štiri antološke medvojne primerke Nikolaja Pirnata (od 48 do 156 evrov), znova pa se je potrdilo dejstvo, da je manj interesa za domoznansko gradivo, kakršno predstavljajo stari zemljevidi.

Sicer so zneski, doseženi na dražbah knjižnih antikvariatov, seveda nižji, saj je govora o predmetih, ki lahko lastnike zamenjajo že za nekaj deset evrov, a je dražba zapustila vtis, da bodo dražitelji ob seštevanju rezultatov zadovoljni.

Za 35.980 evrov umetnosti

Podoben vtis si imel včeraj ob koncu dražbe sodobne slovenske umetnosti, ki za razliko od tiste v Trubarjevem antikvariatu ni bila tradicionalna, ampak je zapustila vtis priložnostnega dogodka pod taktirko organizatorjev, ki gotovo niso dražitelji.

Na naslovnici kataloga, v katerem je tudi logotip kulturnega ministrstva, kar najbrž pomeni, da je dražbo podprla država (kako, ni navedeno), je v vlogi organizatorja navedeno Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, krovno cehovsko društvo likovnikov prestolnice, ki običajno verjetno ni mišljeno kot dobičkonosno, izza dražbe pa je bila tudi družina avtorja izbora del, namenjenih licitaciji, družina kritika in nekdanjega dolgoletnega direktorja Mestne galerije Ljubljana Aleksandra Bassina (njegova soproga, kiparka Mojca Smerdu, je predsednica DLUL, koordinatorka dražbe je bila hčerka Matena Bassin).

Naslovni okvir dražbe je bil ohlapen, saj so v njen katalog ob delih aktualnih ustvarjalcev uvrstili tudi kaj izpred stoletja, rezultat po licitiranju pa je bil spodbuden. Od 58 ponujenih del, pretežno unikatov, so jih na dražbi prodali 25, kar je za dražbe zgolj umetnin spodbudno. Licitiranja in bitk za posamezna dela sicer ni bilo, prav tako je bila okoli polovica vsega tako rekoč prodana že pred začetkom licitiranja, saj je dražitelj velikokrat najavil, da so za konkretna dela ponudbe prejeli že pred tem, po podatkih Olge Butinar Čeh, ki je bila prav tako v organizacijskem odboru dražbe, pa so po koncu licitacije prejeli ponudbi še za dve med dražbo neprodani umetnini.

Do najvišjega zneska, 10.000 evrov, je seglo Osamelo drevesce Riharda Jakopiča iz okoli leta 1900, za katero so prav tako prejeli ponudbo pred začetkom dražbe, druge najvišje zneske so dosegli s sliko Silvestra Komela, 2500 evrov, sliko Simona Kajtne, 1500 evrov, kipcem Franceta Kralja in sliko Karla Zelenka, ki sta segla do enake vsote 1450 evrov, ali sliki Lojzeta Logarja in Iva Prančiča, ki sta bili prav tako prodani po enaki ceni 1200 evrov.

Obiskovalci dražbe, med katerimi sivolasih pričesk ni bilo malo, so sicer ustvarili vtis, da se zanimanje za sodobno umetnost začne nekje pri 40 letih ali višje, skupen znesek prodaje na dražbi pa po besedah Butinar Čehove znaša 35.980 evrov. Dražba je bila tudi humanitarna in deset odstotkov tega bodo namenili hčerki umetnika, ki se je nedavno, veliko prezgodaj, poslovil.

Prihajajo davčne olajšave in nemški model statusa umetnikov?

DLUL je pred dražbo pripravil tudi serijo pogovorov na temo neurejenosti trga umetnin, nekaj pogledov na to vprašanje pa je objavljenih v katalogu. Zanimiv je kratek prispevek Judite Krivec Dragan s kulturnega ministrstva.

Poudarila, da je »ministrstvo začrtalo določene mehanizme, ki bi spodbujali večji pretok na tem trgu, in sicer davčno spodbudo za vse, ki bi vlagali v umetnost, ter namenitev od pol do enega odstotka javnih investicij v nakup likovnih del. Poleg tega naj bi akterjem na tem področju status uredili po nemškem modelu, kjer umetnik ni niti socialna kategorija niti ni državni štipendist, ampak je biti umetnik preprosto ena izmed možnih zaposlitev.«

Konkretnosti niso znane, a če se ne motimo, je z ministrstva prvič prišla konkretnejša namera o strukturnem posegu na področje trga z umetninami, pa tudi o nemškem modelu statusa umetnikov bodo člani DLUL in drugih združenj slovenskih likovnikov gotovo kakšno rekli.