Tiskane izdaje
Nova začasna postavitev muzeja, ki bo na ogled do 5. novembra, je nastala v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, poznavalci japonske kulture in bojne opreme, regionalnimi muzeji, več zasebnimi zbiratelji, institucijami, kot sta NUK in SAZU, ter oddelkom za azijske študije na ljubljanski filozofski fakulteti.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal avtor razstave Tomaž Lazar, je navdušenje nad Japonsko v Sloveniji veliko. Muzej hrani veliko predmetov, povezanih z deželo, zlasti orožja, a javnost o tem doslej ni dosti vedela.
Redek samurajski oklep
Narodni muzej je tako pripravil prvo razstavo, ki bo predstavila približno 50 izbranih primerkov japonskega orožja in zaščitne opreme iz svoje ter iz več zasebnih zasebnih zbirk, med njimi več vrhunskih mečev ter, kar je redkost, popolnoma ohranjen samurajski oklep. Obenem bo razstava pripovedovala o stikih med Slovenijo in Japonsko. Vse razstavljene predmete so v muzeju celovito preučili in jih umestili v zgodovinski čas in prostor ter jih predstavili v obsežnem katalogu, opremljenim tudi z ilustracijami in slikovnim gradivom.
Po besedah ljubiteljskega poznavalca japonske oborožitve in enega od pobudnikov razstave Bojana Šibenika je namreč večletno sodelovanje preraslo v unikaten raziskovalni projekt, katerega plod sta razstava in obširen katalog kot prva strokovna publikacija o japonski oborožitvi ter zanimivih povezavah med Japonsko in Slovenijo.
Kot je povedala strokovna sodelavka projekta, profesorica Chikako Shigemori Bučar z oddelka za azijske študije, oddelek že od leta 2013 v svojem raziskovalnem projektu preiskuje vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji. Tako so že pred snovanjem razstave zbirali podatke o japonskih, kitajskih, korejskih in tajvanskih predmetih in besedilih o vzhodnoazijskih deželah, kar v Sloveniji obstaja od sredine 18. stoletja dalje.
Dragoceni slovarček izrazov in register imen
Pri razstavnem projektu se ji zdi najpomembnejša strokovna terminologija, ki jo vsebuje katalog v povezavi z japonsko zgodovino, borilnimi veščinami, filmi, keramiko itd. Slovarček japonskih izrazov in register imen je opredelila za »najbolj dragocena z jezikoslovnega vidika in za branje vseh Slovencev«.
Razstavo bo po napovedih direktorice muzeja Barbare Ravnik spremljal obsežen dopolnilni program, ki bo poleg vodenih ogledov vključeval predavanja, delavnice origamija in kamišibaja, dan borilnih veščin ter več dejavnosti za otroke. Obenem je razstava del širšega projekta Japonska med nami – Japom, katerega namen je v sodelovanju z različnimi institucijami in enakem časovnem obdobju občinstvo pobliže seznaniti z japonsko kulturo, je povedala koordinatorka Klara Hrvatin z omenjenega oddelka.
Projekt Japom je sredi maja v Slovenskem etnografskem muzeju napovedala razstava slovenskega fotografa Gorazda Vilharja, delujočega na Japonskem, sklenila pa ga bo predstavitev slovenskih pomorščakov v Aziji v muzeju Sergeja Mašere v Piranu. V tem okviru bosta na ogled tudi skupinska razstava umetniške skupine iz Osake v galeriji Vžigalica ter cikel filmov z naslovom Duh samurajev v Kinodvoru in Slovenski kinoteki.
