Tiskane izdaje
Projekt v Muzeju pošte in telekomunikacij, ki deluje v okviru Tehniškega muzeja Slovenije, so pripravili skupaj s člani katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in sodelavci muzeja. Odločili so se, da skozi otip in zvok še bolj približajo zgodovino pošte in telekomunikacij ne le videčim, temveč tudi slepim in slabovidnim.
Muzejsko pot sta začrtali muzejska svetnica Estera Cerar in kustodinja Ajda Kozjek iz Tehniškega muzeja Slovenije, ki sta predlagali izbor eksponatov in tekstov za prilagoditev. V sodelovanju s profesorji Rašo Urbas, Urško Stankovič Elesini, Matejem Pivarjem in študentko Pio Anžel s katedre za informacijsko in grafično tehnologije ter tiflopedagoginjo Aksinjo Kermauner pa so razvijali načine tiskanja tipnih elementov s klasičnimi tehnikami tiska, kot sta sitotisk in kapljični tisk.
Na ta način so izdelali napise v brajici in izdelali eksponate, primerne tipanju, kot sta rotulus in 3D znamka verigarja. Dodali so zvočne efekte, tipna zemljevida za lažjo orientacijo in uredili talne oznake.
S projektom so ovrgli stereotipe o muzejih, kjer je vse na ogled le od daleč. »Pasivni eksponati se lahko spreminjajo v aktivne, lahko jih tipamo, občutimo, vonjamo, pa tudi slišimo. Preko čutov in domišljije se spustimo v spoznavanje zgodovine. V takšnem svetu lahko uživajo vsi obiskovalci muzejev,« piše na spletni strani Muzeja pošte in telekomunikacij.
S projektom, ki je udeležence zaposloval dve leti, je nastal prvi slovenski taktilni muzej. Ta se je pridružil deseterici tovrstnih muzejev v Evropi.
