Tiskane izdaje
Z nocojšnjim odprtjem likovne razstave v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu bodo slavnostno otvorili 4. teden ljubiteljske kulture (TLK), tokrat posvečen likovni dejavnosti, in do prihodnje nedelje, 21. maja, nanizali več kot tisoč različnih kulturnih dogodkov po vsej Sloveniji. Nepoklicni kulturni ustvarjalci vsako leto izvedejo okoli 25.000 odrskih predstavitev, prireditev in razstav, ki privabijo kar 4 milijone gledalcev.
TLK, ki ga je Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) prvič pripravil leta 2014 po vzoru podobnih dogodkov v tujini, je (z izjemno prvega leta) izpostavil določeno temo, da bi jo podrobneje predstavili širši javnosti – predlani so se posvetili mladim in kulturi, lani zborovskemu petju, letos likovni dejavnosti – in pri tem porušili tudi kakšen stereotip. »Ljudje ljubiteljsko kulturo še vedno pogosto povezujejo s pomanjkanjem znanja, kar pa ni res. Vsako leto se kar 10.000 slušateljev udeleži izobraževanj v okviru Študijskega centra JSKD, ki jih pripravljajo poklicni umetniki, prav skozi izobraževanja, raziskave, selekcije, tekmovanja in festivale pa tudi zaradi vse večjega znanja in ozaveščenosti mentorjev nenehno raste tudi raven ljubiteljske kulture. Tako se tudi v ljubiteljski kulturi pojavljajo produkcije, ki se večkrat zelo približajo profesionalni,« poudarja programska vodja TLK Urška Bittner Pipan. Tudi pri letošnji naslovni temi festivala želijo izpostaviti velik napredek amaterjev na področju likovne dejavnosti, ki se kaže vse od 80. let prejšnjega stoletja. »Vse prej našteto pa tudi bienalne državne tematske razstave JSKD v zadnjem desetletju so prinesli izrazit napredek od večinsko 'rekreativnega' slikanja do točke, ko se včasih sprašujemo, ali je v izdelku oziroma odnosu do ustvarjanja razlika med ljubiteljskim in profesionalnim ustvarjanjem. Odgovor na to bodo gostje iskali na okrogli mizi TLK v petek zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani,« še napoveduje.
Že skoraj 5000 društev
Po ocenah JSKD, ki bedi nad področjem ljubiteljske kulture in zanjo zagotavlja ter razdeljuje sredstva, je ta iz leta v leto bolj množična. Danes v Sloveniji deluje že skoraj 5000 kulturnih društev in skupin, ki združujejo okoli 107.000 ljudi (izvzemši otroke in mlade do 18. leta). Slovenci se najbolj množično predajajo petju, z zelo kakovostno vokalno glasbo pa žanjejo uspehe po vsem svetu in mestoma postavljajo celo nove smernice in oblike te glasbene zvrsti, poudarja sogovornica. Zborov je iz leta v leto več, pravi razcvet je zaznati na področju mladinskega in otroškega zborovskega petja. Zelo množične so tudi inštrumentalna, gledališka, folklorna in plesna dejavnost, najmanj množično pa Slovenci ustvarjajo na področju literarne dejavnosti in filma. Čeprav se je kulturnemu udejstvovanju predajajo različne generacije, ki s tem večajo tudi medgeneracijsko sodelovanje, vlada zmotno prepričanje, da v ljubiteljski kulturi prevladujejo starejši, saj je vanjo v resnici vključenih največ otrok in mladostnikov. »JSKD skoraj 40 odstotkov programskih sredstev namenja programom za otroke, mlade in njihove mentorje. Točnih podatkov nimamo, vendar veliko pove dejstvo, da gre tako ali drugače skozi selekcijo JSKD, med drugim preko regijskih festivalov ter državnih tekmovanj in festivalov, kar 68 odstotkov vseh osnovnošolskih otrok,« pojasnjuje Urška Bittner Pipan. V zadnjih letih je v porastu tudi mladinska kultura, kar dokazuje Mladinski festival Vizije, s katerim se bo zaključil letošnji TLK. Na Vizije se namreč iz leta v leto prijavlja več udeležencev ter se širi raznovrstnost dejavnosti.
Različno že razumevanje
Po množičnosti ljubiteljske kulture, ki korenini v taborih in čitalnicah sredine 19. stoletja, ko je bila organizirana ljubiteljska kultura nosilka slovenske kulture, smo primerljivi s Hrvaško, Češko in tudi nekaterimi drugimi nekdanjimi socialističnimi državami. »Predvsem pa imamo pri nas najbolj sistematično organizirano podporo ljubiteljskim ustvarjalcem in smo posebni prav z vidika organiziranosti, kar se kaže v znatno višjih kakovostnih standardih kot v drugih evropskih državah,« pravi Urška Bittner Pipan. Koliko ljudi se ljubiteljsko ukvarja s katero od umetnostnih zvrsti na evropski ravni, ni ne raziskav ne podatkov, za povrhu v različnih državah različno razumejo, kaj označiti za ljubiteljsko kulturo. Države na severu in zahodu Evrope med ljubiteljske kulturne dejavnosti štejejo tudi umetno obrt, rokodelske dejavnosti in zbirateljstvo, poudarja sogovornica, ki pa jih pri nas ne vključujemo v statistike. Je pa JSKD kot nacionalna organizacija z več kot 20 evropskimi državami vključen v mednarodno mrežo Amateo, mrežo za aktivno participacijo v kulturi, ki si prizadeva za večjo prepoznavnost in odmevnost ljubiteljske kulture na evropski ravni. Po ocenah članic Amatea Slovenija vodi po množičnosti participacije v ljubiteljski kulturi glede na število prebivalcev, poudarja Urška Bittner Pipan in dodaja, da zavedanje o družbenem pomenu ljubiteljske kulture tudi na ravni evropske skupnosti, izkazuje dejstvo, da mrežo Amateo podpira evropski program Kreativna Evropa.
Več pozitivnih učinkov
Navsezadnje ima kulturno ustvarjanje več pozitivnih učinkov, saj med drugim omogoča družbeno vključevanje, medgeneracijsko povezovanje in veča dostopnost kulturnih dobrin, kar viša tudi kakovost življenja v lokalnih skupnostih, ohranja kulturno dediščino in lahko prinese pozitivne učinke tudi turizmu oziroma državi. Spomnimo na Škofjeloški pasijon, od lani vpisan na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu. Zadnjo uprizoritev leta 2015 je izvedlo 600 prostovoljcev ter še dodatnih 80 na konjih, starostni razpon sodelujočih pa je bil od sedem do 85 let. V postopku evalvacije je tudi nominacija Obhodi kurentov, o kateri bo medvladni odbor odločal novembra letos. Sogovornica opominja še vsaj na dva pozitvna učinka ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja. Prvi je vzgoja občinstev. Ljudje, ki aktivno ustvarjajo, so najboljši uporabniki vseh kulturnih vsebin, saj razumejo in spoštujejo ustvarjalce in njihovo delo. Drugi pa je odpiranje prostora novim oblikam ustvarjanja in za tiste, ki jih institucionalna kultura ne pokriva v zadostni meri ali pa jih sploh ne, denimo sodobni ples, folklorno izročilo in nesnovno kulturno dediščino. Amaterska kulturna produkcija je odskočna deska tudi za poznejše poklicne kulturne ustvarjalce, predvsem za večino študentov umetniških akademij, ki se med ljubitelje vračajo kot mentorji, predavatelji in avtorji priročnikov za različne umetniške zvrsti.
