Potencialni upravičenci po predlaganem zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti bodo državljani, ki so z izjemnimi dosežki trajno prispevali k razvoju družbe in ugledu države. Pogoj bo tudi, da je vlagatelj pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine, je na današnji novinarski konferenci pojasnil Hainz.
Prešernovi in Zoisovi nagrajenci, izjemoma tudi drugi
Posameznik bo dodatek k svoji pokojnini lahko prejel, če je na področju kulture dobil Prešernovo nagrado, na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Oseba, ki ji bo pravica priznana z odločbo pristojnega ministrstva, bo dobila dodatek k pokojnini v višini razlike med svojo pokojnino in zneskom, ki je določen za starostno pokojnino moškega za 40 let pokojninske dobe, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove. Ta znesek trenutno znaša malo nad 1800 evrov, je pojasnil.
Vlada bo lahko po predlogu izjemoma podelila dodatek k pokojnini tudi drugim zaslužnim državljanom, ki so s svojim delom ali izjemnimi dosežki trajno prispevali k razvoju družbe in ugledu države. V takšnih primerih gre za prejemnike drugih stanovskih nagrad in nagrad, ki so jih prejeli v tujini in imajo vsaj evropski pomen.
Predlagani zakon ne prinaša novih obveznosti za državo, ampak v skladu s priporočili računskega sodišča ureja področje na bolj sodoben način od veljavnega zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, je opozoril Hainz.
Predlog po njegovih besedah sledi ureditvi za področje športa. DZ je zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne športne dosežke, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Petrom Vilfanom iz Desusa, sprejel junija lani.