Tiskane izdaje
Direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Tanja Roženbergar je tudi predsednica slovenske organizacije Mednarodnega muzejskega sveta, ki je pobudnik Mednarodnega muzejskega dne. Tega vsako leto praznujemo na 18. maj. Gre za dobro popularizacijsko orodje, zato je ponudba velika in pestra.
Muzejski dan ima dolgo tradicijo. Kakšne so naše izkušnje pri organizaciji dogodkov na ta dan v primerjavi s tujimi?
Mednarodni muzejski dan (MMD) je že leta 1977 oblikoval Mednarodni muzejski svet (ICOM), da bi v svetu povečali prepoznavnost muzejev. Praznik se je dobro vsidral v družbeno zavest, tako ga danes praznujejo po vsem svetu, v več kot 140 državah sveta in v vsaj 35 tisoč muzejskih institucijah. Muzejski dan so kot dobro popularizacijsko orodje prepoznali tudi muzeji v Sloveniji, zato se nanj odzivajo s posebno ponudbo in prostim vstopom v muzeje, nekoliko šibkeje pa je interpretirana vsakoletna izbrana tema.
Prav zato smo v ICOM Slovenija uvedli posebno nagrado, s katero nagrajujemo najboljše muzejske predstavitve teme. Če praznik primerjam z drugimi prazničnimi dnevi, sta popularnejša in prepoznavnejša kulturni praznik zaradi klasične in resnejše kulturne ponudbe ter Poletna muzejska noč, ki kot napoved v poletni počitniški čas ponuja zabavnejše vsebine in nagovarja širšo javnost.
Kako močna, vplivna je mednarodna organizacija ICOM? Lahko kroji tudi politične odločitve?
ICOM je globalna organizacija, ustanovljena ob koncu druge svetovne vojne, leta 1946. V času svojega delovanja se je trdno in prepoznavno pozicionirala v polju strokovnosti. Organizirana po načelu nacionalnih odborov ter mednarodnih tematskih svetov je dobro sistematizirano telo, ki je aktivno na celem planetu. Veliko pozornost posveča etičnim vprašanjem, vzpostavitvi standardov muzejskega dela in varovanja dediščine, zaviranju in preprečevanju nedovoljene trgovine s predmeti kulturne dediščine, problematiki varovanja dediščine v izrednih razmerah.
Program MEP (Museum Emergency Programmee) je implementiran tudi na Balkanu. Ob svojem delu se povezuje z vodilnimi strokovnimi partnerji in agencijami – Unescom, Interpolom, organizacijo WIPO, ki se ukvarja s področjem intelektualne lastnine (World Intellectual Property Organisation), v muzejskem polju pa sodeluje predvsem v mediaciji za uspešno vračanje umetnin v dežele izvora. ICOM je torej močna, vplivna in dobro organizirana mednarodna organizacija, ki lahko posredno vpliva tudi na politične odločitve in jih pospešuje.
Letošnja tema Odgovornost muzejev je ne samo socialno, ampak tudi politično obarvana, saj je trajnostni razvoj v domeni političnih vlad. Kako in kaj lahko muzeji prispevajo k »boljšemu jutri« in k temu, kar imenujemo trajnostni razvoj?
Teme MMD vedno izražajo aktualno vsebino in na ta način muzeje spodbujajo k njihovi aktivni vlogi v družbi. Muzeji imajo celo vrsto različnih komunikacijskih kanalov (vsebine razstav, delavnice za različne starostne skupine, predstavitve, predavanja ... izobraževanja), s katerimi lahko ozaveščajo javnost o posledicah človekovega ravnanja za planet in spodbujajo k manj potratni, bolj trajnostno in povezovalno naravnani, odgovorni družbi.
Ali že poznamo kakšne primere dobrih praks (doma in na tujem) odgovornega obnašanja muzejev?
Seveda, to so številne angažirane razstave, tudi umetniške, fotografske, ki govore o zemlji, vodi in problematiki sodobne civilizacije. V Muzeju in galerijah Ljubljane npr. poteka projekt Voda, ki bo predstavil pomen vode za preživetje. V otroškem muzeju Hermanov brlog v Celju je v razstavnem programu poudarjen prav ta moment. Na ta način muzeji nagovarjajo najmlajše, novo generacijo, tisto, ki bo probleme huje občutila in jih prav gotovo tudi intenzivneje reševala.
Kako je slovenski ICOM aktiven znotraj mednarodne organizacije?
V ICOM Slovenija je včlanjenih 135 članic in članov, nekateri med njimi so aktivni in je njihovo delo prepoznavno. Zdenka Badovinac je častna članica komiteja za muzeje in zbirke moderne umetnosti (CIMAM), imamo svoje predstavnice v izvršnih odborih komiteja za regionalne muzeje (ICR), komiteju za tehniške muzeje (CIMUSET), zbiralne strategije (COMCOL) in drugih. Slovenija je že nekajkrat uspešno organizirala različne konference ICOM in na ta način predstavila slovensko muzealsko misel mednarodni strokovni javnosti. Tako je leta 2011 v Ljubljani potekala redna letna konferenca CIMAM, lansko zimo pa konferenca COMCOL v Celju.
Na dan muzejev se različni muzeji odzovejo zelo specifično. Katerega bi lahko letos izpostavili – morda zaradi najboljše ideje, projekta?
Projekti so zanimivi in nagovarjajo različno publiko. Veliko je vodenih ogledov, otvoritev razstav, delavnic, prireditev. V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo v sodelovanju z nacionalnim odborom za Unesco predstavili knjižico Moja Hirošima, Prirodoslovni muzej Slovenije pa vabi na noč v muzeju.
Muzeji vse večkrat praznujejo zunaj svojih zidov. Kaj s tem sporočajo?
Ja, muzeji pogumno in glasno stopajo ven iz svojih hiš in širijo dejavnost zunaj uradnih fizičnih mej, na javne površine, trge, ulice in oblikujejo ter revitalizirajo javni prostor kot protiutež izpraznjenim, razčlovečenim in skomercializiranim javnim (urbanim) prostorom. S tem izginjajo kulturne avtoritete, umeščajo pa se t. i. »pop-up« prizorišča, izpolnjuje se imperativ o dostopnosti kulturne dediščine in njeni mobilnosti.
S takšnim načinom delovanja bomo ozavestili in izobrazili tudi družbo samo, ki bo muzeje sprva spoznavala na ulici in kasneje obiskala tudi v muzejskih ustanovah, s čimer bodo muzeji še intenzivneje postali točke druženja. Uporaba javnega prostora za različne družabno-zabavne prireditve je v porastu, zato je uporaba javnega prostora tudi za muzeje ključnega pomena.
Ali na tovrstnih dogodkih še vedno prevladuje predšolsko in osnovnošolsko občinstvo ali so muzeji uspeli privabiti tudi srednješolce in študente?
Starostno skupino obiskovalcev najbolj opredeljujeta vsebina razstave in dogodka. Glede na raznovrstno ponudbo, ki so jo pripravili muzeji v Sloveniji, bo obisk ob MMD starostno pisan, kar velja tudi za obisk in udeležbo pri drugih muzejskih ponudbah v Sloveniji.
Že nekaj časa živi portal na spletni strani ICOM Pariz, na katerem lahko vsi muzeji sveta objavijo dogodke in dejavnosti ob MMD. Portal je oblikovala slovenska Semantika, mednarodno priznan ponudnik inovativnih internetnih rešitev na področju kulturne dediščine iz Maribora. Kako sodelujete?
Veseli smo tega uspeha, ki ga sprejemamo kot potrditev strokovnosti in odličnega vzajemnega dela. Semantika je s svojim dokumentacijskim programom Galis prepričala večino slovenskih muzejev, ki ga uspešno uporabljajo, njihov portal Museum.si se je razširil v Museums.eu, po uspešni predstavitvi na sekretariatu ICOM v Parizu novembra lani pa so tudi v samem središču prepoznali potencial za globalno ponudbo njihovih storitev za muzeje sveta. Dogovori so še v teku, spletni portal ob MMD pa je šele prvi projekt v nizu drugih, o katerih se še dogovarjamo.
Bliža se tudi muzejska noč, ki bo 20. junija. Lansko leto je bil obisk rekorden. Kaj menite, zakaj? Predvsem zato, ker je obisk muzejev tisti dan/noč brezplačen?
V Skupnosti muzejev Slovenije, ki koordinira prireditev, ter v muzejih se že pripravljamo na izvedbo dogodka. Poletna noč je kot blagovna znamka – po zaslugi več dejavnikov – postala pravi hit. Splošni trendi izvedb Muzejskih poletnih noči, ki so v svetu organizirani ob različnih terminih ter v različnih organizacijskih modelih, so v porastu, oblika je očitno po meri sodobne urbane družbe, je sveža, nova, drugačna in moderna. Datum prireditve v Sloveniji je odlično izbran, saj je to eden izmed prvih dogodkov, ki napovedujejo poletna urbana dogajanja, prav gotovo pa nekaj prispeva tudi prost vstop.
Ali so muzeji v zadnjih dveh desetletjih naredili dovolj za svojo prepoznavnost, dovolj na področju popularizacije muzejstva? Kje so dosegli največ in kaj morajo še storiti?
Muzeji so v zadnjem obdobju naredili velik razvojni korak, pripravljeni in usposobljeni so za vstopanja v različne partnerske odnose in dialoge. Vendar pa sta za dialog potrebna dva. Žal družba še vedno ne prepoznava muzejev za svoje dinamične sogovornike, s katerimi bi vzajemno gradili razvoj kraja, lokalne skupnosti. Družbena in javna vrednost muzejev je še vedno šibka, njihov status je marsikje obrobnega pomena. Družba muzejev ne razume kot razvojne kategorije in jih pušča osamljene, zato so prevečkrat spregledani in neupoštevani. A muzeji so zaupanja vredne institucije.
Ponujajo originalnost, poštenost in zanesljivost, kar je njihova velika prednost. V svetu ponaredkov, zlaganosti in cenenosti muzeji ponujajo originalnost, kvaliteto in unikatnost. »Brand« muzeja se gradi na avtentičnosti, kulturi, umetnosti, ustvarjalnosti, inovativnosti, učenju, kar so tudi temelji za nov gospodarski zagon. Njegov karakter zaznamuje poštenost – poštenost delovanja in tudi preverljivost ter zanesljivost informacij v svetu, kjer so drugi viri informacij postali vse bolj sumljivi. To so torej tiste odlike, ki jih danes tako pogrešamo in potrebujemo!
